SLS-ovi župani proti nesorazmernemu razvoju Slovenije
Politika | 19.10.2011, 11:18
Župani iz vrst SLS-a vodijo 41 slovenskih občin. Menijo, da bi morale o občinskih zadevah odločati občine in ne uradniki na ministrstvih. Zato predlagajo upravno decentralizacijo države. Upravne enote bi ukinili, njihove pristojnosti pa prenesli na občine. Pobudnik ideje je celjski župan Bojan Šrot. Ta pričakuje, da se bodo tudi župani drugih strank zavzeli za večjo upravno avtonomijo.
Klub županov SLS, ki se ga je na drugem srečanju udeležilo 30 županov in podžupanov iz celotne Slovenije, je v torek obravnaval pobudo za upravno decentralizacijo Slovenije. Sprejeli so sklep, da se bodo aktivno vključevali v nadaljnje aktivnosti za preprečitev nesorazmernega razvoja države. Hkrati Klub županov SLS predlaga ukinitev upravnih enot in prenos njihovih pristojnosti na občine ter ustanovitev dveh kohezijskih regij izven Ljubljane. Predsednik stranke Radovan Žerjav pobudo županov razume kot protest proti administrativnim blokadam, ki so zajele državo. Prepričan je, da potrebujemo velik rez v državni birokraciji, sicer po njegovem ne moremo pričakovati razvoja Slovenije. „Ta se mora zgoditi predvsem v smeri razbremenitev, reorganizacije," je povedal Žerjav.
Šrot: „Gre za upor županov“
O nastanku pobude za upravno decentralizacijo Slovenije je pobudnik župan Mestne občine Celje Bojan Šrot dejal: "Slovenija je ena najbolj centraliziranih držav v Evropi. Zgolj o približno 12 odstotkih javnega denarja odločamo na lokalnem nivoju. Za primerjavo z nekaterimi razvitimi državami Evropske unije, kot so: Nizozemska, Belgije, Danska, kjer ta odstotek presega 40 procentov." Po njegovem v Sloveniji od reforme lokalne samouprave poteka proces, s katerim si uradniki po ministrstvih zapirajo pravico odločanja o čisto vsakdanjih stvareh, ki zadevajo zgolj lokalne skupnosti in so po zakonu in ustavi pristojnosti lokalnih skupnosti. "Upam, da se bojo k tej pobudi pridružili župani iz celotne Slovenije, saj se vsi ukvarjamo z zelo podobnimi problemi," je poudaril. Po Šrotovih besedah gre torej za upor županov, ki se zavzemajo za večje možnosti samostojnega odločanja občin.
"V Ljubljani ne vedo, s kakšnimi problemi se soočamo"
Župan Občine Destrnik in poslanec SLS Franc Pukšič je opozoril, da so na problem centralizacije Slovenije v državnem zboru opozarjali že pred približno letom dni. Takrat je vlada spreminjala Zakon o skladnem regionalnem razvoju, v predlogu katerega je bilo zapisano, da se ustanovita dve kohezijski regiji, ki ustanovita organe, na katere se prenesejo pooblastila. To se je kasneje iz predloga črtalo in so se vse pristojnosti spet prenesle na vlado in ministrstva, s čimer spremembe spet ni bilo. "Že vrsto let se v Sloveniji pogovarjamo o decentralizaciji, pa se to še vedno ni zgodilo. Tako pride do situacije, ko o določeni občinski stvari odloča nekdo v Ljubljani, ki sploh ne živi v tem okolju in ne ve, s kakšnimi problemi se tukaj srečujemo," je povedal Pukšič.
Celjski župan ocenjuje, da je 60 do 70 odstotkov takšnih zadev, ki so večinoma "papirnate narave in locirani po različnih ministrstvih". Vprašal se je, zakaj morajo v Celju, če želijo obnoviti mestni park, dobiti dovoljenje državnih institucij oziroma v Ljubljani spraševati, ali se sploh lahko lotevajo tovrstnih projektov. Celjski župan sicer zanika, da bi bila njihova pobuda odgovor na kandidaturo Zorana Jankovića na volitvah, mariborski župan Franc Kangler pa je za nacionalno televizijo dejal, da prav pomeni kandidatura ljubljanskega župana pomeni začetek razpada Slovenije in da bi njegova morebitna izvolitev prinesla še večjo centralizacijo.
Klub županov SLS, ki se ga je na drugem srečanju udeležilo 30 županov in podžupanov iz celotne Slovenije, je v torek obravnaval pobudo za upravno decentralizacijo Slovenije. Sprejeli so sklep, da se bodo aktivno vključevali v nadaljnje aktivnosti za preprečitev nesorazmernega razvoja države. Hkrati Klub županov SLS predlaga ukinitev upravnih enot in prenos njihovih pristojnosti na občine ter ustanovitev dveh kohezijskih regij izven Ljubljane. Predsednik stranke Radovan Žerjav pobudo županov razume kot protest proti administrativnim blokadam, ki so zajele državo. Prepričan je, da potrebujemo velik rez v državni birokraciji, sicer po njegovem ne moremo pričakovati razvoja Slovenije. „Ta se mora zgoditi predvsem v smeri razbremenitev, reorganizacije," je povedal Žerjav.
Šrot: „Gre za upor županov“
O nastanku pobude za upravno decentralizacijo Slovenije je pobudnik župan Mestne občine Celje Bojan Šrot dejal: "Slovenija je ena najbolj centraliziranih držav v Evropi. Zgolj o približno 12 odstotkih javnega denarja odločamo na lokalnem nivoju. Za primerjavo z nekaterimi razvitimi državami Evropske unije, kot so: Nizozemska, Belgije, Danska, kjer ta odstotek presega 40 procentov." Po njegovem v Sloveniji od reforme lokalne samouprave poteka proces, s katerim si uradniki po ministrstvih zapirajo pravico odločanja o čisto vsakdanjih stvareh, ki zadevajo zgolj lokalne skupnosti in so po zakonu in ustavi pristojnosti lokalnih skupnosti. "Upam, da se bojo k tej pobudi pridružili župani iz celotne Slovenije, saj se vsi ukvarjamo z zelo podobnimi problemi," je poudaril. Po Šrotovih besedah gre torej za upor županov, ki se zavzemajo za večje možnosti samostojnega odločanja občin.
V Ljubljani ne vedo, s kakšnimi problemi se soočamo
Župan Občine Destrnik in poslanec SLS Franc Pukšič je opozoril, da so na problem centralizacije Slovenije v Državnem zboru opozarjali že pred približno letom dni. Takrat je vlada spreminjala Zakon o skladnem regionalnem razvoju, v predlogu katerega je bilo zapisano, da se ustanovita dve kohezijski regiji, ki ustanovita organe, na katere se prenesejo pooblastila. To se je kasneje iz predloga črtalo in so se vse pristojnosti spet prenesle na vlado in ministrstva, s čimer spremembe spet ni bilo. "Že vrsto let se v Sloveniji pogovarjamo o decentralizaciji, pa se to še vedno ni zgodilo. Tako pride do situacije, ko o določeni občinski stvari odloča nekdo v Ljubljani, ki sploh ne živi v tem okolju in ne ve, s kakšnimi problemi se tukaj srečujemo," je povedal Pukšič.
Celjski župan ocenjuje, da je 60 do 70 odstotkov takšnih zadev, ki so večinoma "papirnate narave in locirani po različnih ministrstvih". Vprašal se je, zakaj morajo v Celju, če želijo obnoviti mestni park, dobiti dovoljenje državnih institucij oziroma v Ljubljani spraševati, ali se sploh lahko lotevajo tovrstnih projektov. Celjski župan sicer zanika, da bi bila njihova pobuda odgovor na kandidaturo Zorana Jankovića na volitvah, mariborski župan Franc Kangler pa je za nacionalno televizijo dejal, da prav pomeni kandidatura ljubljanskega župana pomeni začetek razpada Slovenije in da bi njegova morebitna izvolitev prinesla še večjo centralizacijo.
