Janez Janša
Janša za Reuters: Treba bo varčevati na vsakem koraku
Politika | 18.10.2011, 09:57 Petra Stopar
Predsednik SDS-a in nekdanji premier Janez Janša je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters dejal, da bo treba v naslednjem mandatu varčevati na vsakem koraku. Napovedal je zmanjšanje obdavčitve dela in zmanjšanje števila ministrstev na deset.
Po oceni prvaka SDS Janeza Janše bi morala biti Slovenija v naslednjih dveh letih sposobna bistveno zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki je lani narasel na 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (iz uravnoteženega proračuna v letu 2007). Maastrichtska pogodba, ki določa merila za članice evrskega območja, sicer kot največji dovoljeni primanjkljaj določa tri odstotke BDP-ja. Kako bi se država lotila krpanja proračuna? Kot pravi Janša, „z zmanjšanjem javne porabe in ustvarjanjem novih delovnih mest“.
SDS bo zato parlamentu takoj po konstituiranju predlagala linearno zamrznitev vseh proračunskih izdatkov za naslednje leto. "Vsem parlamentarnim strankam nameravamo predlagati po volitvah, ne glede na to, kakšen bo rezultat, dogovor o tem in tak dogovor nameravamo predlagati tudi sindikatom." je dejal Janša in dodal: "Potem pa bo nova vlada že, ko bo dobila škarje in platno v roke, imela čas, da določene stvari omili, oziroma določene stvari še zaostri. V decembru drugo, kot neka linearna zamrznitev, ne bo možna. Vsaj ta dogovor bo potrebno doseči. Jaz mislim, da bo večina sindikatov dovolj realnih, da bo vzpostavila s tem nek nujen manevrski prostor za pogajanja."
Kot je poudaril predsednik SDS, „moramo v naslednjem mandatu na vsakem koraku varčevati vsaj v naslednjem letu in storiti vse za povečanje proračunskih prihodkov ... vendar pa bo trajalo leto in pol do dve leti za zmanjšanje primanjkljaja v skladu z maastrichtskimi kriteriji“. Janša je v nadaljevanju še povedal, da namerava zmanjšati število ministrstev na deset od trenutno osemnajstih in tako zmanjšati javno upravo, s čimer bi v štirih letih privarčevali približno milijardo evrov ali približno 2,7 odstotka letnega bruto domačega proizvoda.
Kot je še dejal Janša, namerava SDS zmanjšati obdavčitev dela in davek na dobiček ter ustanoviti t. i. slabo banko, da bi se sprostil kreditni krč ter podjetjem omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest. Kot je še menil, mora Slovenija pospešiti privatizacijo, da bi povečali proračunske prihodke in zmanjšali vpliv politike na podjetja v državni lasti. „Moramo privatizirati, država lahko obdrži 25 odstotkov in eno delnico v nekaterih podjetjih,“ je dejal in dodal, da bi to veljalo za največji državni banki NLB in Novo KBM ter za nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije. Povedal je tudi, da z ustanovitvijo t. i. slabe banke, ki bi prevzela slaba posojila državnih bank, NLB ne bi več potrebovala finančnih injekcij v višini 250 in 400 milijonov evrov, ki jih zahtevata Banka Slovenije in Evropski bančni organ (EBA).
Glede pokojninske reforme pa je pojasnil, da mora biti ta sprejeta v roku dveh let po reformi, ki jo je pripravila odhajajoča levosredinska vlada in je bila v mesecu juniju zavrnjena na referendumu.
Janša je komentiral tudi dogajanje v območju evra. Po njegovem bi le-to potrebovalo pravila za države, ki kršijo načela za izhod iz EMU, zato da bi rešili širjenje dolžniške krize. Ob tem je dodal, da bi njegova vlada podprla morebitno povečanje sklada mehanizma za stabilnost evra (EFSF), če bi se to izkazalo za potrebno. „Dokler ne bodo našli drugačne rešitve, je to (razširitev sklada EFSF) edini ukrep, in Slovenija bo morala pristopiti, druga možnost - da ne bi naredili nič, je namreč precej slabša." Glede Grčije Janša meni, da ne bo zapustila evro območja, dokler so pravila evro območja takšna, kot so danes. „Medtem ko se bodo oblikovala nova pravila, bi se morala Grčija že začeti pobirati, kar bo jasno v naslednjega pol leta … Grčija je imela srečo, da je bila prva,“ je dejal.
Na vprašanje novinarke glede sojenja v primeru Patria, ki se je pričelo septembra, je Janša dejal, da z omenjenim poslom nima nič in da se je celotni proces začel z namenom, „da nas ovira pri volilni kampanji in pri oblikovanju vlade“.