Spoštovanje in skrb za starejše

Svet | 01.10.2011, 07:00 Petra Stopar

Mednarodni dan starejših, 1. oktober, je namenjen promociji spoštovanja in skrbi za starejše, torej tistemu, kar bi pravzaprav morali početi vse leto, ne samo en dan. Je priložnost za iskanje trajnih medgeneracijskih rešitev, razmislek o družbeni koristnosti starejših, ustvarjalnost in izmenjavo idej. Do leta 2050 bo na svetu več kot 2 milijardi ljudi, starejših od 60 let.

1. oktober je bil za mednarodni dan starejših razglašen v Združenih narodih decembra 1990 in je namenjen skrbi za starejše. Delež starejših se povečuje v vseh državah, najbolj pa v državah v razvoju. Najhitreje se povečuje starostna skupina prebivalcev, starih 80 let in več, in sicer na leto za 3,8 % in predstavlja 11 % starejših prebivalcev sveta. Polovica starejših ljudi po svetu nima varnih dohodkov in manj kot eden izmed petih ljudi, starejših od 60 let, prejema pokojnino. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da že danes nekaj več kot 100 milijonov starejših živi v revščini, so zapisali v Slovenski filantropiji. Eden od vzrokov staranja prebivalstva v Evropi je vedno daljša življenjska doba; to velja za vse države članice, le da se povprečna življenjska doba v posameznih državah daljša z različno stopnjo intenzivnosti. Tudi v Sloveniji ni nič drugače; po zadnjem popisu prebivalstva (SURS, 1. 1. 2010) so bili prebivalci Slovenije stari povprečno 41,5 leta, in sicer moški 39,8 leta, ženske pa so bile od njih povprečno za 3,3 leta starejše.

Starost zahteva akcijo

Starejši v 56 državah se bodo ob mednarodnem dnevu povezali v okviru svetovne kampanje Starost zahteva akcijo (Age Demands Action - ADA), katere cilj je spodbujanje enakovrednega obravnavanja starejših in osveščanje o potrebi po spoštovanju njihovih pravic. Gre za globalno civilnodružbeno iniciativo, ki poteka že peto leto zapored. V tem času je število vključenih držav naraslo z začetnih 26 na že omenjenih 56. Kampanjo v sodelovanju z lokalnimi partnerji vodi britanska nevladna organizacija Help Age International. V Sloveniji aktivnosti ADA vodi Slovenska filantropija v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije. „Sodelujoče organizacije starejše prepoznavamo kot specifičen in ranljiv, pogosto žal spregledan segment prebivalstva, ki potrebuje prilagojene rešitve in pozornost tako države kakor lokalne skupnosti. Zato ADA poteka po načelu starejši za starejše: starejšim državljanom želi omogočiti, da z lastnim glasom politikom in drugim odločevalcem v pristojnih ustanovah predstavijo aktualne težave, s katerimi se soočajo v svojem okolju, in obenem predlagajo konkretne in uresničljive rešitve, ki temeljijo na njihovih potrebah, željah in pričakovanjih,“ je za Radio Ognjišče povedala Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije. Kampanja ADA je torej osredotočena na izboljšanje položaja tistih ljudi, ki živijo v najtežjih razmerah in so najbolj zapostavljeni v svojem okolju, še pojasnjuje Vojnovičeva. „Zavzemamo se, da bi bili tudi babice in dedki v razvijajočem se svetu deležni naše podpore in zato laže skrbeli zase in za svoje družine, zato vabimo k podpisu peticije predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu: Evropska unija je največja donatorica pomoči revnim in razvijajočim se državam. Vendar pa vaša navodila in smernice ne omenjajo starejših. Pozivamo vas, da spremenite smernice razvojne politike Evropske unije tako, da bodo pomoči deležni tudi starejši!“ piše na spletni strani Slovenske filantropije.

Osrednje aktivnosti osveščanja javnosti so bile na Festivalu 3. življenjskega obdobja v preteklem tednu in še bodo na Študentski areni (Gospodarsko razstavišče, 18.-20.10.) v Ljubljani. Osrednji dogodek letošnje kampanje v Sloveniji pa predstavlja delovno srečanje na temo »Humanitarno delo starejših in za starejše v Sloveniji«, ki bo v organizaciji Zveze društev upokojencev in ob sodelovanju Slovenske filantropije 5. oktobra v Izoli. Na srečanju bodo udeleženci iskali najučinkovitejše načine prepoznavanja in reševanja najbolj perečih težav, s katerimi se soočajo starejši v Sloveniji in tudi širše.

Pomoč in duhovna oskrba

Po podatkih raziskave Eurobarometer izpred štirih let skoraj polovica Evropejcev meni, da se tudi v njihovi državi pojavlja slab odnos do starejših, velikokrat zanemarjanje in celo zlorabljanje. Podobno menijo tudi Slovenci. Rezultati seveda ne pomenijo, da 47 odstotkov Evropejcev grdo ravna s starejšimi, ampak da je tolikšen delež ljudi že slišal ali vedel za slab odnos. Ko govorimo o odnosu med generacijami, se moramo mlajši zavedati, kaj prinaša staranje. Še zdaleč ne samo nabiranje izkušenj in let, obujanje spominov na zlate čase, ko so starejši bili polni življenjske energije, ampak velikokrat tudi nemoč, osamljenost in – kar je vse huje videti tudi v Sloveniji – materialno pomanjkanje. Zavedati se je treba, da starejši poleg socialne in medicinske skrbi potrebujejo tudi duhovno oskrbo. Ta je velikokrat celo pomembnejša od drugih. Hvalevredno je že, če starejšim namenimo vsaj petnajst minut dnevno, da jih povprašamo, kako se počutijo, jim pomagamo odgnati osamljenost s kakovostnim pogovorom ter jim izpolnimo željo po snidenju z npr. starim prijateljem.