Papežev obisk v Nemčiji ekumenska spodbuda

Papež in Sveti sedež | 23.09.2011, 08:29 Marta Jerebič

Tudi če ne bo kakega velikega preboja, bo papežev obisk v Nemčiji zanesljivo mejnik na poti ekumenizma. To je nekaj dni pred prihodom Benedikta XVI. v Nemčijo poudaril Matthias Türk s Papeškega sveta za edinost kristjanov.

Na srečanju papeža s predstavniki evangeličanske Cerkve (EKD) bo gotovo šlo za temeljna vprašanja o nauku o opravičenju, meni Türk. Skupni dokument o tej temi so predstavniki rimokatoliške Cerkve, luteranske svetovne zveze in svetovnim svetom metodističnih cerkva slovesno podpisali leta 1999 v Augsburgu; pri listini je odločilno sodeloval Joseph Ratzinger. V pogovoru za Radio Vatikan je monsinjor Türk pojasnil, kašen zgodovinski pomen ima kraj Erfurt, kjer se bo danes papež srečal s predstavniki EKD; v Lutrovem mestu se je študent in poznejši reformator posvetil predvsem branju Svetega pisma.

S pogledom na obletnico reformacije leta 2017, ki se mu približujemo, je zdaj čas, da ekumenske vezi še naprej krepimo in poglabljamo. To leto spominja na 500-letnico reformacije pa tudi na 50 let skupnega ekumenskega dialoga. Na tej osnovi lahko gremo v prihodnost odgovorno z roko v roki. papežev obisk je pomembna točka, če ne celo mejnik na tej poti naših rastočih odnosov.

O kraju ekumenskega srečanja Erfurtu: Martin Luter je v tem mestu študiral in bil tam leta 1507 posvečen v duhovnika; zakaj je bil za srečanje izbran ta kraj?

Sam papež je opozoril na to, da je to kraj, v katerem je študiral Martin Luter in vemo, da je tam predvsem bral Sveto pismo in se z njim ukvarjal, kar je znova referenčna točka za katoličane in luterance, naj skupaj Sveto pismo poslušajo, v preučevanju Svetega pisma ekumensko poglabljajo prizadevanja in od tam tudi izhajajo k nadaljnjim nujnim vprašanjem. Gre za kraj z velikim simboličnim pomenom, pa tudi z jasno nalogo za ekumenizem.

Na srečanju v Erfurtu bo dialoški in liturgični del, pri katerem bo papež zmolil molitev za edinost kristjanov. Zakaj so izbrali takšno obliko, kakšno je sporočilo tega?

Vedno govorimo, da ekumenski pogovor vodi v resnico in ljubezen, se pravi, da poleg vsebinskih pogovorov gojimo tudi človeško sožitje in predvsem bogoslužje, torej da iščemo pogovor s samim Bogom. Kajti čim bliže prihajamo Kristusu, tem bliže prihajamo tudi drug drugemu, to je neizogibna sestavina, in rekel bi vrhunec tega ekumenskega srečanja, kar zadeva to ekumensko bogoslužje.

Kaj bi bil torej pristen preboj v ekumenizmu v Nemčiji? Saj že obstajajo možne zasnove, tako bi bilo lahko izhodišče vprašanje mešanih zakonov; To je za predsednika sveta EKD Nikolausa Schneiderja po njegovih besedah pri srečanju s papežem Benediktom najpomembnejše …

Veliko tem je in bodo tudi načete. Za ekumenski dialog je odločilnega pomena, da narediš naslednji možni korak, ki ga napeljuje iz dosedanjih pogovorov in dosedanjega soglasja. In to bi bilo po našem soglasju glede temeljnih resnic v nauku o opravičenju, ki je bilo slovesno podpisano leta 1999 v Augsburgu, vprašanje po bistvu in vlogi Cerkve pri posredovanju odrešenja, kolikor deluje Kristus zakramentalno v služenju, službah, temeljnem izvajanju in zakramentih Cerkve. To je naš naslednji korak, ki izhaja iz dosedanjih pogovorov in ki je še pred vsemi posameznimi temami neogibno potreben.

In ta temeljna vprašanja bodo prišla na vrsto tudi pri pogovoru v Erfurtu?

To bi svetovali in se zavedam, sem prepričan, da sogovorniki zelo dobro poznajo osnovno temo in bodo iz nje skušali narediti naslednje korake.

Predsednik Schneider izhaja tudi iz tega, da bo papež v Erfurtu rekel kaj o Martinu Lutru. Lutra je je opisal kot 'tečaj' med Cerkvama. Kje so torej točke v Lutrovem nauku in delovanju, ki dejansko povezujejo obe Cerkvi in morejo biti danes iztočnica za srečanje?

Vprašanje o Martinu Lutru je prav odločilno vprašanje v našem dialogu. Na mednarodni ravni pripravljamo z luteransko svetovno zvezo besedilo, ki Lutrovo zadevo, da bi prenovil Cerkev, na novo pojmuje ekumensko in kaže, koliko pomembnih prvin vsebuje Lutrova teologija in kako pripomorejo k temu, da lahko gremo naprej ekumensko. Ne gre za to, da moramo zavzeti stališče vsakokratnega drugega, da je treba zmanjšati lastno identiteto, ampak gre za to, da znova odkrivamo skupno, kar leži globlje, da tako skupaj na novo izrazimo vsebine vere in tako tudi znova izrazimo. Torej prenova Cerkve kot temeljna naloga. Ecclesia sempre reformanda, kakor vemo.

Papež Benedikt XVI. se je že v času, ko še ni bil papež, zavzemal za ekumenizem. Odločilno je na primer sodeloval pri skupni listini o nauku o opravičenju. Pri skorajšnjem potovanju v Nemčijo je sam 'napolnil' ekumenski del. Koliko je nemškemu papežu pri srcu ekumenizem?

Ekumenizem moramo s papeževimi lastnimi besedami označiti za njegovo glavno nalogo. To je bilo razvidno že pri prvem bogoslužju po njegovi izvolitvi, ko je to nedvoumno izrazil. In kako bi mogel imeti veliki duhovnik kot naslednik svetega Petra v službi edinosti Cerkve kakšno drugo srčno zadevo, ki bi zanj ne bila podobno ali prav tako pomembna.