Berlinski nadškof Rainer Maria Woelki o papeževem obisku v Nemčiji

Papež in Sveti sedež | 22.09.2011, 10:24 Marta Jerebič

Rainer Maria Woelki je berlinski nadškof šele nekaj tednov. Vodja nemškega programa Radia Vatikan p. Bernd Hagenkord se je 20. septembra z njim pogovarjal o pričakovanjih glede papeževega obiska, o demonstracijah, stroških in podobnih točkah.

Naslovi konec tedna: Čudodelni zdravilec, papež se bo srečal z žrtvami zlorab. Nadaljnji prepir o nameravanem govoru v Bundestagu; vse to so sporne teme, ki ta trenutek strašijo skozi časnike in ne le skoznje. Kaj pravite: Ali ima papež možnost, da ga slišijo, ali bo ostalo pri spornih temah, ko pride?

Mislim, da bo pri nas katoličanih naletel na odprta ušesa in se zares veselimo, da pride. Imam vtis, da le neka skupina ščuva te sporne teme in morda s tem tudi vpliva na del javnega mnenja. Prav kar zadeva govor v Bundestagu, se osebno nekoliko težko sprijaznim, saj se ni papež sam potegoval za to, da bi smel govoriti, ampak je prišel na povabilo zveznega predsednika in predsednika Bundestaga. Različne stranke, ki so v Bundestagu, so s tem soglašale. Povabilo je prišlo od tam. Zato je zdaj toliko bolj osupljiva reakcija, ki jo je slišati od tam.

V petek ste se srečali z združenjem lezbijk in gejev; ali je bilo to del priprave na papežev obisk ali del vaše službe kot berlinskega nadškofa?

Mislim, da je bilo eno in drugo. Morda ste pred mojim imenovanjem slišali neko izjavo, ki sem jo dal v osebnem pogovoru s pripravnikom za diakonat, in so jo potem raznesli mediji. Združenje lezbijk in gejev je to vzelo za povod, da me takoj povabijo na pogovor. Povabilo sem sprejel. Pogovor je bil v petek v zelo konstruktivnem in odkritem ozračju.

Tam smo si še enkrat odkrilo izmenjali svoja stališča. Ponazoril sem, da se kot katoliška Cerkev odločamo za ideal zakona med enim moškim in eno žensko in da je ta ljubezenska zveza v zakonu potem odprta tudi za otroka, da pa se samoumevno s spoštovanjem in pozornostjo seveda srečujemo tudi z vsemi drugimi ljudmi ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To pa je naš življenjski ideal: zakon med enim možem in eno ženo, odprt za otroka.

Reagirali ste tudi na Volkerja Becka, kar je bilo del javne razprave v glavnem mestu Berlin. Ali bo to v prihodnjih dneh teklo konstruktivno ali pa mislite, da bo med kritično govorečimi politiki šlo tudi v smeri spora?

Prav Volker Beck je včeraj v medijih še enkrat izjavil, da se bo govora v Bundestagu udeležil iz spoštovanja in pozornosti do papeža, vendar pa ne more imeti istega mnenja, kar zadeva zastopanje Cerkve glede spolne morale, in da bo po govoru takoj odšel na protestna zborovanja. Torej, živimo v demokratični deželi. Pravica do demonstracij spada k našim osebnostnim pravicam, k našim temeljnim pravicam in je tudi dobro, da so … in glede tega se mora odločati vsak zase.

Če bi smeli sanjati: Kaj bi se moralo zgoditi, da bi v petek lahko rekli, da je bil to dober obisk v Berlinu?

Prepričan sem, da bo tukaj pri nas v Berlinu obisk svetega očeta dobro sprejet. Predvsem, ker sem najgloblje prepričan o tem, da je tudi Sveti Duh – in ta je pravzaprav pomembnejši kakor to, kar zdaj raztresajo po duhu medijev in drugih gremijev. Prepričan sem, da bo Sveti Duh odprl srca ljudi, tudi tistih, ki bodo navzoči v Bundestagu. In tudi preprosto zaupam besedi svetega očeta, ki se mu je doslej vedno posrečilo, da je odprl srca ljudi.

Berlin - multikulturno mesto

Pojdiva še enkrat korak nazaj ali razširiva obzorje. Postali ste berlinski nadškof, kakšen je vaš vtis o mestu? Kakšno je to mesto, ki ga bo obiskal papež?

To je zelo živahno, zelo pisano, zelo heterogeno mesto. Kristjani so majhna skupina, le vsak tretji je kristjan, in v tem pogledu je ekumensko sožitje tukaj zelo pomembno, kar moramo storiti, da bomo kot evangeličanski in katoliški kristjani skupaj z drugimi kristjani zlasti postajali priče Božje navzočnosti v tem mestu, da bomo povzdignili svoj glas tam, kjer je človekova pravica do življenja še zlasti ogrožena v začetku in na koncu. Prepričan sem, da jih v tem mestu veliko išče trdnost in usmeritev. Ugotavljamo velike socialne probleme in žal imam občutek, da se družba ali vsaj tisti, ki jim v družbi gre bolje, odvračajo od problemov in gledajo stran. V tem pogledu sem prepričan, da moramo kot kristjani sprejeti velik izziv, da tukaj naredimo, da bodo dejansko doživljali Jezusovega duha, duha evangelija.

Kaj moram torej kot ne-Berlinčan vedeti, da bom lahko razumel berlinsko katolištvo?

Vedeti moram, da se je sem priselilo veliko katoliških kristjanov že v preteklih letih, mnogi iz Vzhodne Evrope, mnogi iz Šlezije, in da so pri nas v nadškofiji danes dejavne velike inozemske skupnosti in tukaj živijo. Mislim, da pri nas v Berlinu najdemo približno 25 inozemskih skupnosti. V tem pogledu imamo škofijo, ki je zares večkulturna. Pretekli petek smo obhajali veliko dobrodošlico za svetega očeta in je bilo vse zastopano, začenši z Azijo prek Severne Amerike, seveda Evropa. To je bilo veliko praznovanje in smo nekaj zaslutili o vesoljni Cerkvi tukaj pri nas.

Nihče si ne želi, da bi se ponovilo kaj takega kakor Duisburg

Še enkrat nazaj h kritičnim temam. Konec tedna ste napisali pismo občestvom, v katerem govorite med drugim tudi o denarju. To je vendar tema, o kateri vedno znova govorimo. Kako upravičujete zares velike vsote pred svojimi verniki in pred kritiki?

Prvič smo povabili svetega očeta. In vsak, ki izgovori takšno povabilo, mora vedeti, da to ni mogoče brez nič. Sprašujem se, ali bomo kdaj morali razpravljati o tem, koliko denarja za konec tedna damo iz javnega proračuna za izvajanje športnih prireditev, zlasti za igre zvezne lige. Če pogledam, koliko policistov je pogosto potrebno za izvedbo igre zvezne lige!

Ne, veselimo se, da pride papež. To morda stane, ker ga hočejo ljudje slišati, ker ga hočejo videti. Pri tem je seveda potrebna tehnika, potrebni so ljudje, ki to postavijo, ki to organizirajo, ki delajo v ozadju. Potrebna je neka oblika varnosti; nihče ne mara, da bi se ponovilo kaj takega, kar smo doživeli v Duisburgu. V tem pogledu nekaj takega ni mogoče imeti zastonj.

Mislim, da smo tu v Berlinu prav z odločitvijo, da gremo na olimpijski stadion, prav dobro naravnani in s tem lahko v ozkem okviru vendarle omejimo morebitne stroške. Stroški so visoki, 3,5 milijona evrov je veliko denarja. Zdi se mi problematično, da bi zdaj preprosto rekel, da bi ga mogli dati za uboge. To je že bilo enkrat v evangeliju, ko pride Marija, da bi Jezusu mazilila noge. Tudi tam je nekdo, ki pravi, da bi lahko to olje prodali in dali ubogim. To bi lahko storili. Vendar ob svojem socialno-karitativnem prizadevanju ne bomo varčevali za papežev obisk.

Poleg tega sem prepričan, da tudi pri nas ljudje stradajo. Stradajo drugače kakor v Vzhodni Afriki, na katero ne pozabljamo. Zanje smo odprli sklad. Pri nas so lačni smisla, lačni so življenja. Papež prihaja, da nam podari besede življenja in poteši to lakoto po smislu in življenju. V tem pogledu, mislim, je to prav dobro vložen denar.

Očitki se v glavnem ne nanašajo na splošne stroške, ampak na primerjavo stroškov, na primer, koliko dobijo žrtve spolnih zlorab. Pri tem so videti stroški za ustanovo Cerkve vendarle zelo visoki, in tu je kritika zelo ostra.

Seveda je ostra kritika. Mislim, da je s tem v zvezi znova potrebno še enkrat zelo ponazoriti, da se je Cerkev zadolžila prav glede zlorab, da smo si naložili zelo visoko odgovornost in si naložili dolg. Tega dolga pa ne bomo nikoli mogli poravnati finančno. Je le oblika priznanja, ki ga lahko poravnamo v tem pogledu. Mislim – kolikor vem –, da so te vsote le en del. Poleg tega – kolikor vem – so potihoma v ozadju sprejeli tudi marsikatero drugo terapijo in marsikatero drugo spremljanje, da bi na tej poti pomagali žrtvam, ki še danes trpijo za posledicami teh strašnih dejanj, ki so jih morali prenašati.

Omenili ste že Benediktov sklad za vzhodno Afriko. Kaj ima to s tem?

V vzhodni Afriki ogroža lakota 12 milijonov ljudi in nočemo tukaj le praznovati, nočemo le sprejeti papeža, ampak hočemo tudi izraziti solidarnost z ljudmi v stiski. Ti živijo tako rekoč skoraj pred našimi vrati. Zato hočemo papežu dati na voljo možnosti, ki mu bodo dopustile, da bo omogočal življenje, se bo bojeval proti lakoti.

Torej podpora prek Nemčije?

Tako je. Evangeliju hočemo dati konkretno obliko. Bližnjemu, ki je ogrožen v svojem življenju in svojem bivanju, želimo v resnici stati ob strani in mu pomagati.