BXVI. v Nemčiji: novice in zanimivosti 1

Papež in Sveti sedež | 22.09.2011, 09:59 Marta Jerebič

Kardinal Kurt Koch o ekumenski razsežnosti papeževega obiska. Esej nekdanjega predsednika Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinala Walterja Kasperja. Nemški tisk pred papeževim obiskom.

Kardinal Koch o ekumenski razsežnosti papeževega obiska

Obisk papeža Benedikta XVI. v Nemčiji ima po besedah predsednika Papeškega sveta za spodbujanje edinosti med kristjani kardinala Kurta Kocha prav posebno ekumensko razsežnost. Papež, ki razume edinost kristjanov kot posebno nalogo v svojem pontifikatu, bo v Erfurtu obiskal kraj, kjer je reformator Martin Luter živel kot menih avguštinec, je v sobotni številki vatikanskega časnika Osservatore Romano zapisal kardinal Koch. Tam se bo sestal s svetom Nemške evangeličanske cerkve in opravil ekumensko bogoslužje.

Že v prvem sporočilu po izvolitvi za papeža je Benedikt XVI. zagotovil svoje neutrudno prizadevanje za vnovično vzpostavitev polne in vidne edinosti vseh kristjanov. Kot teolog, škof in kardinal je Joseph Ratzinger bistveno prispeval k spodbujanju ekumenizma v Nemčiji in na mednarodni ravni. Po prvem obisku Janeza Pavla II. v Nemčiji je kot sopredsednik vodil komisijo, ki je preučevala obsodbo nauka 16. stoletja. Velike zasluge si je pridobil pri nastajanju skupne izjave o opravičenju leta 1999.

Ekumenizem kot osrednja vloga

Za Benedikta XVI. ima ekumenizem osrednjo vlogo v Cerkvi in teologiji in je tudi ogrožen v dveh pogledih, pravi kardinal Koch. Tako prek novega konfesionalizma, ki poudarja predvsem tisto, kar ločuje, pa tudi zaradi brezbrižnosti do verskih vprašanj, ki gledajo na iskanje resnice kot na oviro edinosti. Za Benedikta XVI. je edinost kristjanov bolj temeljna kot tisto, kar nas ločuje. Kristjani so lahko eno, tudi če so ločeni. Papežu gre predvsem za to, da bi odvzel 'strup razdeljenosti' in iz različnosti potegnil pozitivno – seveda v upanju, da se bo razdeljenost kristjanov končno nehala. Koch papeža na njegovem obisku v Nemčijo spremlja kot član uradnega vatikanskega spremstva.

Srečanje z žrtvami spolnih zlorab

Papež Benedikt XVI. naj bi se po pisanju nemških medijev sestal tudi z žrtvami spolnih zlorab. Časnik Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung piše, da kraj in čas tega srečanja ostaja tajen. Članek našteva podobna papeževa srečanja z žrtvami zlorab pri obiskih v tujini, med drugim v ZDA, na Malti in v Veliki Britaniji.

Nemški tisk pred papeževim obiskom

Liberalno-konservativni časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča o berlinskem kovu katolištva. Tukajšnjo krajevno Cerkev so vedno sestavljali 'priseljenci' iz drugih delov Nemčije in jo tudi danes. Kljub temu kaže, da bo papež brez truda sklical k maši na olimpijski stadion 70.000 katoličanov.

Levo-liberalni časnik Süddeutsche Zeitung prinaša na medijski strani pisma bralcev za in proti papeževemu govoru v Bundestagu. Evangeličanski teolog Friedrich Wilhelm Graf v feljtonu v kritičnem tonu ponuja 'majhno papeževo vest'. Papež bo svoj posebni status v mednarodnem pravu izkoristil 'tudi za propagiranje človekovih pravic in uveljavitev svojega pogleda na človekovo dostojanstvo'.

Najbolj brani nemški časnik Bildzeitung je na svojem sedežu v Berlinu razprostrl velikanski papeški plakat z naslovnico z dne papeževe izvolitve z mitičnim naslovom Wir sind Papst/Mi smo papež. Od takrat dalje velja Bildzeitung za pretežno naklonjenega papežu. 'Ves Berlin gleda na papeža', piše v današnjem poročilu v časniku. Niti besede o demonstracijah in bojkotih.

Liberalni berlinski časnik Tagesspiegel prinaša članek zveznega ministra Friedricha (CSU), ki se mu zdi bojkot papeževega govora v Bundestagu nekaj ducatov poslancev 'omejen'. Na lokalnih straneh je papežev program, predvidevanje zastojev in podobno.

Časnik BZ, berlinski ekvivalent Bildu, posveča papežu malo prostora in se omeji na izjavo, da bo težko priti blizu papeža, če nimaš vstopnice za bogoslužje na olimpijskem stadionu

Esej nekdanjega predsednika Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinala Walterja Kasperja

Ko bo papež Benedikt XVI. v četrtek na svojem 21. obisku v tujini prišel v Nemčijo, bo to potovanje v različnih pogledih nekaj posebnega. Papež prihaja v svojo domovino, tokrat prvič v zvezno glavno mesto, kjer ga bodo pozdravili najvišji predstavniki dežele in bo govoril v Bundestagu. Prvič se bo v Erfurtu srečal s kristjani iz novih zveznih dežel, ki so v težkih časih pogumno vztrajali v veri in imajo odločilen delež pri premagovanju socialistične krivične države in padcu berlinskega zidu.

Papež je sam rekel, da se veseli tega obiska v svoji domovini in – drugače, kakor vtis, ki ga posredujejo marsikateri mediji – se prav velika večina katoliških kristjanov in veliko nekatoliških kristjanov prav tako veseli in prisrčno pozdravljajo papeža Benedikta v njegovi domovini.

Papež srečuje Cerkev, ki jo samoumevno najbolje pozna. Pozna jo v njenih močnih točkah in ve, da Nemčija ni verska puščava. Veliko je ljudi, zlasti mladih, ki se znova sprašujejo po smislu življenja in čakajo na verodostojno povedano versko sporočilo; po župnijah in ustanovah je veliko število zavzetih prostovoljnih sodelavcev in sodelavk, obstaja nezmanjšana darežljivost, dobro karitativno in socialno delo in velikodušni pomočniki najbolj ubogim med ubogimi v svetu.

Nemčija je izvorna dežela reformacije, zato je veliko zanimanje za napredovanje ekumenizma. Srečanju s predstavniki evangeličanske cerkve v avguštinskem samostanu v Erfurtu zato pripisujejo velik pomen. Veliko ljudi pričakuje od tega novo ekumensko spodbudo. Tudi papežu je edinost kristjanov zelo pri srcu, zato tudi on pričakuje srečanje z veseljem.

Papež seveda pozna tudi probleme in slabosti Cerkve v Nemčiji. Pohujšanje zlorab je leglo na Cerkev v Nemčiji kakor plesen in delovalo hromeče, poraslo je število izstopov iz Cerkve, število praktičnih katoličanov nazaduje, več je pogrebov kakor krstov, predvsem pa je vse bolj občutno pomanjkanje duhovnih poklicev, zlasti poklicev v duhovništvo, kar v dušnem pastirstvu sili k ne preprostemu prestrukturiranju v večje župnijske povezave.

Cerkev v Nemčiji je sredi težkega prehoda od ljudske Cerkve, ki jo podpira okolje, v novo podobo, ki se kaže šele v obrisih. Potrjevati se mora v okolju, ki postaja pretežno sekularizirano in pluralistično. Razumljivo pa to prinaša s seboj nemir in odpira vprašanja, kako bo dejansko šlo naprej. Že nekaj mesecev krožijo mnogovrstni predlogi za reformo. Nekateri so nerealni, zbujajo lažna pričakovanja in povzročajo spore. Na obeh straneh gradijo barikade, za razdiranje katerih se je začel proces dialoga s še ne zanesljivim izidom.

Ne vem, ali se bo in koliko se bo papež med svojim obiskom lotil teh vprašanj. Bolj imam vtis, da se bo osredotočil na temeljni problem in tako rekoč zgrabil bika za roge. Gotovo bo hotel okrepiti temelje, preden bodo prišle nove gradnje in prezidavanje. Zato bo rekel: Znova morate postaviti v središče svojega življenja Boga, le tako boste imeli prihodnost. Reforme so namreč smiselne le tedaj, kadar prihajajo iz utrjene in globoke vere. Brez vere in brez molitve so brezdušen akcionizem. Le na podlagi vere, v njeni luči in njeni moči lahko naredite konkretno prenovo. V tem smislu bo papež izpolnil nalogo, ki jo je Jezus Kristus naložil Petru: 'Potrdi svoje brate!'

Zadnja leta so pred papeževimi obiski vedno znova razhajanja in polemike. Tudi v Nemčiji so. Povečini pa se je izkazalo, da so, ko je prišel papež, sprva kričavi glasovi utihnili in naredili prostor premisleku, medsebojnemu poslušanju drug drugega in medsebojnemu spoštovanju. Nič drugače ne bo – tako upam – tudi v Nemčiji.

Upam in molim, da bo obisk znova pomaknil v zavest odločilno: kjer je Bog, tam je prihodnost. Tako bo obisk dal Cerkvi v Nemčiji novo usmeritev v veri, nov zagon, novo upanje in zanesljivost ter novo notranjo trdnost. Vse to vsekakor nujno potrebuje. Za takšen dober uspeh torej zato na vso moč molimo.