Turčija bo vračala leta 1936 zaplenjene nepremičnine

Cerkev po svetu 09. 09. 2011, 08:00 Marta Jerebič

Turški premier Erdogan je konec avgusta napovedal, da bo vlada vrnila na stotine nepremičnin, ki so jih zaplenili nemuslimanskim skupinam, ali plačala odškodnino za prodane nepremičnine. To je po besedah nuncija v Turčiji nadškofa Antonia Lucibella zgodovinska odločitev. Odlok se sicer ne nanaša na katoliško Cerkev latinskega obreda, a po njegovih besedah je to pomemben korak, ki bo v prid Turčiji.

Turški premier Recep Erdogan je 28. avgusta napovedal, da bo njegova vlada vrnila na stotine posesti, med njimi šole, sirotišnice in bolnišnice, ki jih je zaplenila leta 1936. Pripadale so uradno priznanim verskim manjšinam: judom, pravoslavnim grškega, sirskega in armenskega obreda ter katoličanom armenskega, sirskega in kaldejskega obreda.

Čeprav so papež Benedikt XVI., podporniki človekovih pravic in Evropska unija pritisnili na Turčijo, da bi priznala vsa verstva, katoliška Cerkev latinskega obreda in protestantske skupnosti v Turčiji še vedno nimajo uradnega zakonitega položaja. Katoliške župnije, škofije in redovi latinskega obreda sicer 'imajo posest, vendar ni jasno, ali bo to lastništvo priznano.

Nekaj katoliških posesti pa je v lasti tujih vlad. Tako na primer katoliške župnije delujejo na posesti, ki je last italijanskega in francoskega veleposlaništva v Ankari in francoskega konzulata v Carigradu. Stolnica latinskega obreda v Izmirju je na ozemlju pod zaščito Francije.

Najnovejša odločitev od vlade zahteva, naj verskim skupnostim poravna odškodnino za posesti, ki jih je razprodala. To bo turško državo stalo približno 700 milijonov evrov.

Turška ustava Turčijo razglaša za laično državo, vendar pa se sekularizem kaže v absolutnem nadzoru nad vero, tudi nad islamom. Vlada gradi in podpira mošeje in zaposluje muslimanske voditelje molitve. Kot omenjeno, pa poln zakonski status daje le ustanovam nekaterih manjšinskih verskih skupin, med njimi judovski skupnosti in grkopravoslavnim.