Od petka do petka: 9. - 16. september 2011
| 18.09.2011, 06:59 Matjaž Merljak
Molitveni dan za duhovne poklice je odmeval v Cerkvi na Slovenskem. Politično dogajanje je bilo pestro zaradi sprejetja rebalansa letošnjega proračuna v državnem zboru, ugibanj o tem, kakšna bo usoda ministrskih kandidatov in vlade Boruta Pahorja, ter zadeve Patria. Športni navdušenci so stiskali pesti za košarkarje in odbojkarje, veselili so se s kajakašem Petrom Kauzerjem.
Cerkev
Cerkev na Slovenskem je bila prejšnjo soboto združena v molitvi za duhovne poklice. Verniki ljubljanske nadškofije so se zbrali na Brezjah, mariborske pa na Ptujski Gori. Celjska škofija je 27. molitveni dan za duhovne poklice pripravila v Petrovčah, koprska na Sveti Gori pri Gorici, murskosoboška v Turnišču, novomeška pa v Šentjerneju. Nadškof Anton Stres je v pridigi na Brezjah med drugim poudaril, da se duhovni poklici predvsem izmolijo. Po njegovem je pomembno „ne samo moliti na splošno, ampak moliti za nekaj zelo določenega, za to, da bodo ljudje, ki jih Bog kliče, ta klic slišali in nanj odgovorili“.
Koliko ljudi v naši državi je odgovorilo na božji klic? Nekaj statističnih podatkov sta za naš radio predstavila s. Hermina Nemšak in voditelj komisije za duhovne poklice v škofiji Koper Ervin Mozetič. Prva je povedala, da „v Sloveniji deluje 13 moških in 20 ženskih redovnih ustanov, ki pa se po številu članov zelo razlikujejo. Skupaj v Sloveniji deluje 591 redovnic in 323 redovnikov. Več kot polovica je starih nad 70 let.“ „Že če se ozremo v podatek o povprečni starosti duhovnikov, vidimo, da se le ta iz leto v leto povečuje. Povprečna starost duhovnikov v Sloveniji je od 57 do 59 let. Največja povprečna starost duhovnikov je v koprski škofiji, torej 59 let in najmanjša v Celjski škofiji 57 let,“ je medtem pojasnil Mozetič. Vseh duhovnikov v Sloveniji je približno tisoč.
Od prihodnje sobote se bomo Slovenci v molitvi tudi uradno lahko zatekali k drinskim mučenkam, med katerimi sta naši rojakinji s. Krizina Bojanc in s. Antonija Fabjan. Na slovesnost beatifikacije v Sarajevo bo iz naše države peljalo 13 avtobusov. Priprave na dogodek, ki je velikega pomena tudi za Cerkev na Slovenskem, so v polnem teku. „Blažene drinske mučenke nam sporočajo, da moramo biti pripravljeni tudi na trpljenje zaradi vere. Njihovo redovno življenje je bilo služba Bogu in ljudem, ne glede na vero in narodnost. V tem prostoru in času naj bi po njihovi priprošnji in zgledu tudi mi trdno verovali v Boga in služili bližnjim,“ je prepričan koordinator romanj iz Slovenije, župnik iz Hinj Ciril Murn, ki je tudi član pripravljalnega odbora za beatifikacijo drinskih mučenk.
Praznovanje vere in mladosti pa je bila včerajšnja jubilejna 30. Stična mladih. Slovesno bogoslužje na največjem katoliškem festivalu mladih v Sloveniji je vodil apostolski nuncij pri nas Julius Janusz, zbrane je posebej nagovoril vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chavez. Ta je v petek v Mariboru blagoslovil temeljni kamen novega Don Boskovega centra in začeta gradbena dela. V centru bodo v prihodnosti, upajo, da že čez štiri leta, razvijali dejavnosti, ki bodo med drugim skušale prispevati k izboljšanju položaja mladih v največjem mestu pod Pohorjem.
Politično dogajanje
Premier Borut Pahor je prestal prvo jesensko preizkušnjo. Državni zbor je le sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim je zaradi pričakovanega izpada proračunskih prilivov kot posledice upočasnjene gospodarske rasti znižal odhodke za 365 milijonov evrov. A razprava ni kazala, da bo šlo zlahka. „Slovenska vlada prihaja pred ta visoki zbor kot manjšinska vlada, vedoč da nima vnaprej dovolj glasov za podporo rebalansu proračuna s prošnjo, da razumete domače in mednarodne razmere, jih upoštevate v vaši presoji, ter podprete sprejem rebalansa proračuna, ne da bi s tem želeli kakorkoli dati sporočilo, da podpirate vlado, ki ji morda ne zaupate,“ je bil ponižen premier. Uslišalo ga je 45 na izredni seji navzočih poslancev, deset jih je bilo proti, 24 pa vzdržanih.
Vladni predlog reorganizacije državne blagajne je pod streho, vendar Pahor še ne more biti miren. Poslanci bodo namreč v torek odločali o usodi petih novih članov njegove ekipe. Na listo kandidatov za vodenje petih ministrstev - za visoko šolstvo, javno upravo, gospodarstvo, notranje zadeve in kulturo - je premier vezal zaupnico vladi, razmerje sil pred glasovanjem pa tudi po razpravi o rebalansu proračuna ostaja uganka. Po hodnikih državnega zbora je krožila informacija, po kateri se večina počasi preveša na stran nezaupnice. Tamara Lah Turnšek, Zdenka Vidovič, Tomaž Orešič, Branko Janc in Samo Bevk so v minulem tednu sicer uspešno prestali zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi delovnimi telesi. A lahko se zgodi, da Pahorjeva vlada prihodnji teden ne bo dobila večine. Poslanci bodo imeli v tem primeru le dve možnosti: predčasne volitve ali predlog novega mandatarja, ki bi vlado vodil do konca mandata.
V Sloveniji medtem nastajajo nova politična gibanja. Na ustanovnem zboru se je v petek zbralo društvo Fokus 2031. Njegov predsednik je evropski poslanec Lojze Peterle, člani pa bodo med drugim nekdanji kmetijski minister Jože Osterc, dolgoletni direktor pri Svetovni banki in svetovalec Demosove vlade Boris Pleskovič, nekdanji guverner Banke Slovenije in trenutni predsednik uprave UniCredit Banke France Arhar ter profesor Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. Društvo želi predvsem s pomočjo dialoga iskati trajnostne rešitve za državo, na volitvah ne namerava nastopiti. „Vidimo veliko vrtičkov, vidimo napetost v političnem prostoru, vidimo vrsto strank, ki se bojijo, ali bodo vstopile v domači parlament ali ne. Čutimo izrazito pomanjkanje političnega dialoga. Z našo pobudo želimo prispevati k temu dialogu,“ je dejal Peterle.
Publicistka Manca Košir in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek sta medtem pobudnika Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Javnosti sta ga s somišljeniki predstavila v minulem tednu, kot so poudarjali, želijo čim prej priti v parlament. Med bolj znanimi obrazi gibanja bodo poleg Koširjeve in Hanžka še kirurg Erik Brecelj, psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič, nekdanji predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut in kandidatka za kranjsko županjo Hermina Krt. „Globoka kriza in vse nezadovoljstvo, tudi ljudi na levici, je rezultiralo v raznih novih pobudah, kot je ta, ki se je sedaj ustanovila. Seveda pa je mogoče računati, da bo ta pobuda zajemala predvsem ljudi s precej radikalno levičarskimi prepričanji,“ je za naš radio ocenil politični analitik Matevž Tomšič.
Prvo novinarsko konferenco je imela tudi civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, ki ugotavlja, da je naša država po dvajsetih letih daleč od smeri, ki je bila začrtana ob osamosvojitvi. Njen vodja, prvi ljubljanski župan v samostojni Sloveniji, Jože Strgar, je v pogovoru za radio Ognjišče povedal, da gre preprosto „za potrebo. Na zadnjih volitvah se je pokazalo, da mnogi ljudje, ki ob nedeljah hodijo v cerkev, so kristjani, niso odšli na volišča, češ, saj se ne bo nič spremenilo. Zgodilo se je tudi, da so volili kogarkoli. Vsi skupaj se premalo zavedamo državljanskih dolžnosti.“
Civilna iniciativa je včeraj na Otočcu pripravila vseslovenski Zbor kristjanov. Sogovorniki so želeli s svojimi prispevki spodbuditi procese, ki bi Sloveniji pomagali poiskati zdrave temelje in jo usmeriti v boljšo prihodnost.
Nadaljujemo s sodnim procesom desetletja, kot so ga poimenovali mediji. Tudi na tretjem naroku v zadevi Patria, ki je bil v sredo, ni prišlo do branja obtožnice. Zagovorniki Janeza Janše, Toneta Krkoviča, Jožeta Zagožna, Ivana Črnkoviča in Walterja Wolfa, so namreč znova zahtevali izločitev nekaterih dokazov, ki so po njihovem mnenju pridobljeni na nezakonit način.
Za kratek komentar smo zaprosili nekdanjega pravosodnega ministra in predsednika ustavnega sodišča Lovra Šturma. Med drugim je dejal: „Če je to vse, potem poleg drugih pomislekov - da se sodi za dejanje, ki v obtožnem predlogu sploh ni opredeljeno kot kaznivo - ti kažejo na to, da je ta postopek skrajno vprašljiv.“ Sodnica Barbara Klajnšek je glavno obravnavo preložila na 3. oktober. Sodišče bo namreč moralo odločiti o zahtevi obrambe. Če bodo dokazi izločeni, se bo morala iz primera izločiti tudi Klajnškova.
Polne roke dela so imeli v minulem tednu tudi kriminalisti. Najprej so v sredo preiskali prostore Elana in začasno pridržali tri osebe, med njimi predsednika uprave podjetja Roberta Ferka, ki je očitke o zlorabi položaja zanikal. Sum kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete na škodo fizične osebe - povezano naj bi bilo z nepremičninskimi posli v Sarajevu - so nato v četrtek preiskovali v Novi Ljubljanski banki. Njena uprava medtem predlaga, da gre NLB v novo dokapitalizacijo, tokrat v višini 400 milijonov evrov.
Ob vsem dogajanju je skoraj v tišini minil državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. 15. septembra smo se spomnili leta 1947, ko je bil po sklepu Pariške mirovne pogodbe Sloveniji dodeljen velik del ozemlja, ki ga je izgubila po prvi svetovni vojni. Državne proslave zaradi varčevanja letos ne bo. Ena od slovesnosti bo prihodnjo soboto v Renčah, že včeraj pa je bilo na Cerju vseslovensko zborovanje za mir.
Kultura in družba
Slovenija je prejela certifikat za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na Unescov seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111-ih od skupno le tisoč znanih v šestih državah, poleg Slovenije še v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Franciji in Švici. Zadnja je tudi vodila skupen projekt nominacije. Prazgodovinska kolišča okoli Alp so del svetovne dediščine od junija letos, iz naše države sta vključeni dve skupini na Ljubljanskem barju.
Murska Sobota ostaja del zgodbe Evropske prestolnice kulture. Podpisala je namreč pogodbo z zavodom Maribor 2012, ki vodi projekt. S tem se je zavezala, da bo prispevala del sredstev za program in delovanje zavoda.
Z začetkom novega šolskega leta se je pri nas začel nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture Rastem s knjigo. Učence in dijake od 8. septembra, mednarodnega dneva pismenosti, v splošnih knjižnicah čakata izbrani knjigi. To sta letos Blazno resno o šoli Dese Muck za osnovnošolce in Izbrane Rozine v akciji Andreja Rozmana Roze za srednješolce.
Medtem je za precej razburjenja poskrbel izbor knjig, ki ga je komisija za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje pripravila za 8. in 9. razred osnovne šole. Gre za knjigi Na zeleno vejo Andreja Predina in Oči Andreja Makuca. Po mnenju predsednice ženskega odbora pri Novi Sloveniji Mojce Kucler Dolinar sta knjigi za to starost otrok popolnoma neprimerni. Ministra za šolstvo Igorja Lukšiča poziva k ukrepanju.
Šport
Za slovenskimi košarkarji je evropsko prvenstvo v Litvi. Potem ko se jim je le uspelo uvrstiti v četrtfinale, so jih iz nadaljnjega tekmovanja izločili Španci. Naši so klonili s 64:86. V prvi tekmi za razvrstitev od petega do osmega mesta so nato izgubili še z domačini, rezultat je bil 77:80. Po tem porazu so se razblinile tudi sanje o uvrstitvi na kvalifikacijski turnir za olimpijske igre v Londonu.
Razočarani so bili tudi slovenski odbojkarji. Na evropskem prvenstvu na Dunaju se jim namreč ni uspelo uvrstiti v četrtfinale. V repasažu jih je ustavila Finska, ki je zmagala tesno, s 3:2 v nizih.
Nogometaši Maribora so medtem odigrali krstni nastop v Evropski ligi. A v Belgiji so doživeli hladen tuš. V prvem krogu so na gostovanju pri Bruggeu doživeli poraz z 2:0.
Končujemo pa z uspehom Petra Kauzerja. Znova je namreč postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah. Kauzer si je s tem zagotovil tudi vozovnico za prihodnje olimpijske igre. Uspeh je s 7. mestom v nedeljo dopolnil 17-letni Simon Brus.
