Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tanja DominkoTanja Dominko

Kje so bili visoki predstavniki Urada?

Matjaž Merljak

Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij, ki je v torek, 13. septembra zasedal na svojem goriškem sedežu, je sejo posvetil pomembnim tematikam in perečim vprašanjem, zlasti s šolskega in upravno političnega področja, ter trenutnemu dogajanju v slovenski narodni skupnosti v Italiji, ki so ga obarvali nekateri važni spominski dogodki.

IO je ocenil, da je pri značilno pomembnih dogodkih kot so Študijski dnevi Draga, odprtje seminarja za slovenske šolnike, Bazoviška svečanost in Marijanski shod preveč bodla v oči odsotnost najvišjih predstavnikov Urada za Slovence po svetu. Ob problematiki v zvezi z Uradom in zmanjšanjem sredstev krovnima organizacijama SSO opaža, da druga krovna organizacija ne kaže volje za skupni nastop ob dejstvu, da ni dopustno sedanje gospodovalno vmešavanje Urada v interne zadeve slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glede politične in administrativne racionalizacije v Italiji IO meni, da interesom slovenske narodne skupnosti ne škodi (prej koristi) obstoj dosedanjih malih občin, ki jih večinoma upravljajo Slovenci, zato naj bi te ne bile nasilno združene v večjo enoto, kakor predlagajo najnovejši vladni varčevalni ukrepi. Zlasti pa, naj se jim slovenska narodna skupnost ne odpove vnaprej, ko za to še ni nobene potrebe.

Kar se tiče te in drugih vrst racionalizacije IO SSO ocenjuje, da gre pri namenih o ukinjanju, zlasti Pokrajine Trst in nekaterih malih občin, in pri še vedno grozeči vertikalizaciji in racionalizaciji šol, čeprav sta trenutno zamrznjeni, za vprašanje, ki ga je treba dobro preučiti in pretehtati v okviru mednarodnih dogovorov in sporazumov (zlasti Londonskega in Osimskega) ali gre za kršenje pravic, še preden bi prostodušno zagovarjali, kot nekateri svetujejo, vnaprejšnje odpovedovanje svojim osnovnim upravnim enotam in svojim šolam, čeprav se je sama italijanska ministrica za šolstvo letos izrazila, da se slovenskih šol omejevalni ukrepi ne bodo dotaknili.

IO SSO se je podrobneje pomudil pri šolski problematiki: govor je bil o potrebi potenciranja kapacitet v jaslih za slovenske otroke, o potrebi po čuječi drži zaradi potuhnjeno plazečega se zmanjševanja delovnih mest šolnikov in neučnega osebja, na katerega opozarjajo s terena, o sedanjih neustreznih prostorskih razmerah špetrske dvojezične šole, o potrebah glasbenega šolstva tudi na področju priprav na višješolsko izobraževanje in o drugih spremnih vsebinah.

Tudi na tem področju IO SSO pričakuje, da bo prišlo do stvarnega operativnega sodelovanja z drugo krovno organizacijo v okviru skupne posvetovalne komisije, brez nepotrebnih polemičnih odzivov na neprijetne teme, saj je za mnoga aktualna vprašanja še potrebna razprava z vzporednim razčiščevanjem in usklajevanjem. To je nujno potrebno za nadaljnje čim učinkovitejše skupne odgovore na teme (kot so slovenska šola, administrativna in politična racionalizacija, slovenski tisk, gledališče, skupna imovina itd.) in na vprašanje, kaj slovenska narodna skupnost v Italiji želi. Gre za stališča, ki jih bo treba položiti na omizje pri italijanski vladi, kamor je bila npr. že oddana skupna spomenica obeh glasbenih šol kot izhodišče za nadaljnjo razpravo.

IO SSO je poudaril, da si prizadeva za čim bolj usklajeno nastopanje z drugo krovno organizacijo tudi na osnovi razumnih kompromisov, ki so dovolj konstruktivni, da ne napadajo bistva osnovnih prepričanj in vrednot vsake izmed njih. Pri tem je delovanje SSO zazrto v bodočnost, v potrebe novih generacij, vendar sloni na dosežkih iz preteklosti, iz katere skupnost raste. V tem okviru deklariranega nujnega sodelovanja so besede slovenskega ministra za šolstvo od odprtju seminarja za šolnike o edinih zaslužnih za osamosvojitev in o delu slovenske elite, ki od nekdaj nasprotuje spremembam, ter njegovi komentarji na bazovski gmajni skrajno nekorektni in zavajajoči, ker kažejo na dokajšnje nepoznavanje zgodovine in na omalovaževanje vsega, kar ni "naše". IO SSO je obsodil še zlasti odnos matičnih medijev do bazoviškega slavnostnega govornika Sergija Pahorja, čigar slika in beseda je "izpadla" iz medijskih poročil o spominski svečanosti. Za celotno Slovenijo tega govornika, kakor da ga nikoli ni bilo, izbrisana sta bila njegova oseba in njegova slavnostna misel. Uvodničarki v tržaškem dnevniku pa je naziv "terorist" ljub.

V okviru dogajanja na deželi, kjer imata obe krovni organizaciji v odborniku DeAnni pozornega sogovornika, je IO SSO ocenil, da je bil predlog člana deželne posvetovalne komisije Riccarda Ruttarja o razdelitvi sredstev popolnoma legitimen, pa tudi ni bil edini, in ni šlo za neodgovorno dejanje, ki bi škodilo interesom slovenske narodne skupnosti. Tako IO ocenjuje, da je bilo povsem neumestno, da so v okviru organizacije SKGZ sprožili nadenj, ki ni nikogar napadel, vrsto očitkov o neodgovornem pristopu, saj kulturen in razsoden odnos do različno mislečih ne vidi v izražanju drugačnega mnenja razlog za prepir.

Trst, 16. september 2011

Svet slovenskih organizacij.

 

Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren) Otroci radi poslušajo zgodbe adventnega koledarja (photo: Družina Hren)

Adventni koledar za otroke: Še nove figurice!

Multimedijski adventni koledar za otroke nam je tudi v tem tednu ponudil nove zanimive in napete zgodbe in tako bo še vse dni do božiča. Obljuba dela dolg in tako smo za vse otroške roke, ki ...

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Vabilo k ogledu Gasparijevih jaslic (photo: RK) Vabilo k ogledu Gasparijevih jaslic (photo: RK)

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili velike Gasparijeve jaslice, ki so postavljene na prostem, ob gozdičku nad cerkvijo povišanja Svetega križa, kjer z ...

Avdio player - naslovnica