Izšla Mladika 5-6

| 11.09.2011, 16:04 Matjaž Merljak

Konec avgusta je v Trstu izšla nova številka družinske in kulturne revije Mladika. Uvodno misel z naslovom » Več domovine in več države. Premislek in reportažni zapis po praznovanju 20-letnice neodvisne Slovenije« je zapisal zdomski duhovnik, živeči v Nemčiji, teolog Zvone Štrubelj.

V svojem zapisu se uvodničar odzove na besede, ki jih je predsednik slovenske države dr. Danilo Türk izrekel na osrednji proslavi praznika neodvisnosti Slovenije: »tedaj,« piše Štrubelj, »smo bili nagovorjeni le kot državljani in državljanke, rojaki in rojakinje. Kot Slovenci ne več!«, in na besede filozofa Slavoja Žižka, »ki je 14. julija 2011v Ljubljani vehementno izjavil, da nam ni potrebno 'več domovine, ampak več države'«. Uvodničar se torej sprašuje, »ali je pojem domovine protisloven pojmu države, si konkurirata, drug drugega izpodrivata? ... Kaj je še v nas Slovencih ostalo slovenskega?«. V svojem uvodniku avtor ponudi še nekaj kritičnih iztočnic iz življenja današnje, dvajsetletne Slovenije, ki naj bodo vsem Slovencem, predvsem tistim iz matice v razmislek.

Na isto temo se oglaša tudi filozof in teolog Robert Petkovšek, ki ugotavlja, da »Eden od problemov trenutne vladne politike je prav njen odnos do domovine in domoljubja; prepričana je, da domoljubje uničuje čut za občečloveške vrednote. A domoljubje ne pomeni zapreti se v svoj jaz in prezirati druge. Domoljubje je zgolj priznanje, da nečemu pripadam, da imam dom in prednike, kulturo in vrednote, ki sem jih prejel in so me naredili to, kar sem.« Kako bi lahko Slovenija dosegla samosotjnost, če ne bi za tem stali rodovi domoljubov, se sprašuje Petkovšek. Da država postane boljša, potrebuje tudi domovinski čut, saj »brez domovine tudi država izgubi svojo življenjsko moč.«

V članku »Hladna prha tudi za slovensko šolo« je govor o problemih, ki jih je ustvaril julijski varčevalni paket italijanske vlade, s katerim je nameravala ob hudi krizi pomiriti evropske trge, a je »ponovno spravila v škripce tudi šolstvo z odločitvijo, da že s prihajajočim šolskim letom pride do obvezne združitve otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v tako imenovane večstopenjske zavode, ki bi morali za ohranitev avtonomije in lastnega ravnatelja šteti vsaj tisoč učencev, v slučaju delovanja v hribovitih predelih, na majhnih otokih in območjih z jezikovnimi posebnostmi pa najmanj petsto učencev, medtem ko bi šole s številom učencev od tristo do petsto lahko ohranile svojo avtonomijo, a brez ravnatelja.« Pisec navaja tudi primer dvojezične šole v Špetru, ki ne glede na vlade ukrepe, doživlja čisto svojo kalvarijo zaradi prostorskih težav.

Na literarnih straneh revije so objavili novelo Janeza Juriča »Dedijeva hruška«, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 39. literarnem natečju revije Mladika, pesmi Nade Lomovšek, ki je na istem natečaju prejela prvo nagrado za poezijo, in pesem Vladimirja Kosa »Tebi, nebeška Marija!«. V svojih spominih na življenje v Nemčiji Peter Merkù razmišlja o nemškem odnosu do polpretekle zgodovine in nacionalsocializma. Drago Štoka v osebnem zapisu obuja spomin na preminulega igralca Radijskega odra Jurija Slamo. V rubriki Borec za slovensko državo Primož Sturman objavlja v drugem delu spominov na Franca Jezo pogovor o Jezi, ki ga je imel z Borisom Pahorjem. V rubriki polemika je objavljeno stališče Sveta slovenskih organizacij o pluralizaciji Primorskega dnevnika.

Tatjana Rejec je prispevala še tretji del svojega zapisa o TIGR-u na razpotju leta 1930.

Novo rubriko Umetnost na Slovenskem oblikuje Mojca Polona Vaupotič, ki piše o znamenjih na Slovenskem.

Na zadnjih straneh revije so še novice Antene, ocene knjig – Marije Cenda o Pismih bratu v zapor in drugih dopisih Danice Tomažič in dr. Rozine Švent o knjige Boruta Rutarja Krik mačehe – in poročilo o delu Knjižnice Dušana Černeta v letu 2010.