Preprečevanje samomora je naloga celotne družbe

Slovenija | 10.09.2011, 10:08

10. september je svetovni dan preprečevanja samomora. Slovenija je še vedno med vodilnimi državami po številu tistih, ki si vzamejo življenje, a trend samomorilnih dejanj upada. Naša država je tako kljub gospodarski krizi in vse večji brezposelnosti s 5. mesta zdrsnila na 10. po številu umrljivosti zaradi samomorov.

Samomor je velik javnozdravstveni problem, ki ima daljnosežne družbene, čustvene in ekonomske posledice. Na svetu vsako leto samomor stori približno milijon oseb, ocenjujejo pa, da sleherna tovrstna smrt hudo prizadene vsaj šest drugih ljudi. Slovenija sodi med države, ki so bolj obremenjene s samomorom.

Kljub izgubam zaposlitev, gospodarski krizi, stiski, revščini in posledično duševni stiski je lani samomor naredilo manj Slovencev kot pretekla leta. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je število samomorov od leta 2000 padlo s 588 letno na lanskih 416. Stopnja samomorilnosti je še vedno veliko bolj prisotna med moškimi. Samomorilnost je tradicionalno še vedno večja v severovzhodnih delih države, največja pa je bila v regijah Celje, Ravne in Maribor. Najmanj problematične so jugozahodne regije, a tudi v najbolj ogroženih regijah se pogostost samomorov manjša, kar je posledica močne preventivne dejavnosti.

Prezgodnjo umrljivost zaradi samomora lahko preprečimo

Doc dr. Saška Roškar (IVZ) namreč poudarja, da so v zadnjih letih močno okrepili preventivno dejavnost. "Veliko je bilo programov ozaveščanja splošne javnosti, kakšni so znaki, kaj narediti, kam se obrniti po pomoč." Ob vsem tem je treba poudariti, da je preprečevanje samomorov naloga celotne družbe, ki se je moramo zavedati in udejanjati 356 dni na leto. Dr. Roškarjeva pri tem svetuje: "Pomembno je, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč, če pri sebi ali pri kom od svojih bližnjih opazimo znake stiske ali imamo občutek, da iz situacije ne najdemo izhoda. V času stiske ne bodimo sami, obrnimo se na svojce ali prijatelje, svoje težave nekomu zaupajmo. Pomoč je na voljo pri osebnem zdravniku, psihologu, psihiatru, v času akutne stiske pa tudi pri dežurni zdravniški službi." 10. september daje vsako leto priložnost, da se izboljša zavedanje o problemu samomora, zmanjša z njim povezana stigma in kar je najbolj pomembno, širšo javnost informira o tem, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati. V zadnjih letih so se v Sloveniji okrepile aktivnosti na področju preprečevanja samomora, ki so se in se še usmerjajo v različne ciljne skupine (npr. šolske svetovalne delavce, splošne zdravnike, strokovne delavce, ki prihajajo v stik s starejšimi). V lanskem letu so moči uspešno združili IVZ, Društvo OZARA Slovenija, Univerza na Primorskem in Slovensko združenje za preprečevanje samomora.

ZNAKI SAMOMORILNEGA VEDENJA Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to največkrat izjave kot so »ne morem več«, »najrajši bi kar odnehal«, »najrajši bi kar zaspal«, »najrajši bi kar umrl«, med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari, umikanje v samoto itd. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, duševne bolezni...).

Kmalu Inštitut Andreja Marušiča

Slovenski center za raziskovanje samomora okviru Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede se bo kmalu preimenoval v Inštitut Andreja Marušiča. Vodil ga bo priznani svetovni raziskovalec samomorilnosti iz Avstralije, Diego de Leo. Slednji je tudi pobudnik in ustanovitelj Svetovnega dneva za preprečevanje samomora, ki ga je osnoval pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v času svojega predsedovanja Mednarodnemu združenju za preprečevanje samomora. Svetovni dan preprečevanja samomora je bil tako prvič organiziran na 22. Kongresu v Stockholmu, 10. septembra 2003, od takrat pa ga obeležujemo po vsem svetu.

Namestnica vodje omenjenega centra za raziskovanje samomora asist. Vita Poštuvan poudarja: "Pomen Slovenskega centra za raziskovanje samomora sega preko dejstva, da je to prvi tovrstni center v Sloveniji. Center je namreč voden s strani svetovno priznanega strokovnjaka in temelji na dolgoletnem raziskovalnem delu ekipe raziskovalcev UP PINT-a. Tako svoje delo začenjamo z nadaljevanjem tekočih in novih projektov ter znanja. Zato že sedaj z različnimi dejavnostmi uresničujemo svojo vizijo zagotavljanja visoko kakovostnih intervencij in raziskav za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja, kar bo nedvomno prispevalo k preprečevanju in nižanju števila samomorov."

Prižiganje svečk za žrtve samomorov

V društvu Ozara bodo svetovni dan preprečevanja samomorov ob 19. uri obeležili s prižiganjem 416 svečk na Kongresnem trgu– 336 za moške in 80 za ženske, ki so si lani vzeli življenje. "S tem dogodkom želimo opozoriti na še vedno preveliko število ljudi, ki naredijo samomor in tudi na vse bližnje, ki so zaradi tega dogodka lahko stigmatizirani. Strokovnjaki pravijo, da samomor enega človeka, neposredno in močno prizadetih kar šest njegovih najbližjih. To pomeni, da je v Sloveniji samo lansko leto trpelo okrog 2500 svojcev in prijateljev, ki so zato tudi sami v bolj ogroženi skupini. Zato želimo, da se nam pridruži čimveč ljudi, ki bodo prižgali svečke za svoje bližnje," pravi predsednik društva Ozara Slovenija mag. Bogdan Dobnik. Svečke je mogoče prižgati tudi prek Facebooka.