Znova padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti svetovnega gospodarskega foruma izgubila 12 mest. Med 142-imi državami se je znašla na 57. mestu - takoj za Indijo, ki je izgubila pet mest, in pred Mehiko, ki je pridobila osem mest. Odzivov je precej.
Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).
Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.
Odzivi vladne strani
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki začasno vodi gospodarsko ministrstvo, je v odzivu spomnil na vladne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ukrepe glede bančnega sektorja, sprejete v letošnjem februarju. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je medtem pojasnil, da se zavedajo, da so področja, zaradi katerih je bila Slovenija na lestvici slabo ocenjena, dejansko šibkost. V mislih je imel prožnost oblikovanja plač, rigidnost zaposlovanja, prakso najemanj in odpuščanja. Kot je dodal, so prav zato že pred časom pripravili predlog konkretnih sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki večinoma ureja ta področja.
Padec na lestvici je alarmanten
Ekonomist Bernard Brščič je prepričan, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično vse ustanove, ki se s tem ukvarjajo. Po njegovem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev sicer ne preseneča, a je alarmanten. Kot poudarja, je za nastali položaj neposredno odgovorna država, ki ni vzpostavila reda na najbolj kritičnih področjih.
"Svetovni gospodarski forum potrjuje to, kar v Slovenski demokratski stranki vseskozi ugotavljamo: da nimamo učinkovite gospodarske politike, da nimamo ukrepov, ki bi odpravljali največje hibe, v katere je zabredlo slovensko gospodarstvo ob nastopu gospodarske krize," je medtem v oddaji Pogovor o dejal nekdanji gospodarski minister in poslanec SDS-a Andrej Vizjak. Kot je dodal, "čim prej potrebujemo kredibilno vlado, ki bo začela pospešeno delati na odpravi ključnih ovir, ki konkurenčnost slovenskega gospodarstva tiščijo navzdol". Nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj pa je za naš radio spomnil, da so na nedostopnost finančnih virov v SDS-u opozarjali že od konca leta 2008 in predlagali rešitev - slabo banko. "To je ustanova, na katero banke prenesejo tako imenovane slabe terjatve, slabe kredite, da očistijo svoje bilance in potem lahko financirajo zdravo gospodarstvo," je pojasnil. Zdajšnja vlada se za to ni odločila, posledica neukrepanja, tako Šircelj, je trenutno stanje. Oglasili so se tudi v Novi Sloveniji, kot pravijo, ključ problemov ni le v strukturnih težavah, pač pa predvsem v operativni sposobnosti upravljavcev države.
Najbolj konkurenčna še naprej Švica
Najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu ostaja Švica, ki ji sledijo Singapur (lani tretji), Švedska (lani druga), Finska (lani sedma), ZDA (lani četrta), Nemčija (lani peta), Nizozemska (lani osma), Danska (lani deveta), Japonska (lani šesta) in Združeno kraljestvo (lani 12.).
