110 letnica ljubljanskega tramvaja
Na današnji dan pred 110 leti je v Ljubljani zapeljal prvi tramvaj, ki je nadomestil fijakarje in kočije. Tramvaj je leta 1928 zamenjal avtobus: prvih šest avtobusov je vozilo na linijah Ljubljana - Medno, Ljubljana - Medvode - Kranj, Ljubljana - Cerklje - Kranj ter Vič – Črnuče. Po komaj treh letih je zaradi finančnih razlogov po cestah spet začel voziti tramvaj.
Ta je najprej stekel proti Šiški, kasneje še proti Viču in Šentvidu. Tramvaji so bili enotno oblikovani: pobarvani zeleno-belo, na zunanji strani pa so nosili grb ljubljanskega zmaja. Število potnikov je presenetljivo hitro naraščalo. A kmalu je prišlo do gospodarske krize in ljudje so raje pešačili ali kolesarili.
Leta 1937 je tedanja Splošna maloželezniška družba zaradi prepotrebne sanacije postala mestno podjetje. Leto pozneje je občina vzpostavila novo linijo do Žal, podaljšala linijo do Most in od dolenjskega kolodvora do Rakovnika, obnovila dolenjsko linijo ter kupila nove tramvaje in izdelala nekaj lastnih v svojih delavnicah. Med vojno in po vojni so tramvaji znova doživeli obdobje recesije, saj ni bilo sredstev za njihovo vzdrževanje. Tramvaji so bili izrabljeni, proge slabo vzdrževane, potnikov pa je bilo vedno več. Nato se je leta 1949 začela uveljavljati zahteva po širitvi in modernizaciji mestnega prometa.
Prvi trolejbus je zapeljal proti Ježici. Ostale tramvajske linije je nadomestil avtobus. Leto 1958 je bilo zadnje leto tramvaja v Ljubljani. Po obeh fazah rekonstrukcije so se glavni deli mesta povezali med seboj s sodobnim javnim mestnim prometom. Promet se je odvijal od središča proti vsem mestnim predelom, kot so Šentvid, Vič, Ježica, Rudnik, Moste in Žale.
Mestni potniški promet je nato pridobil nove linije in uvedel rumene pasove. Zadnje trolejbuse je Ljubljana imela leta 1971, ko so jih v celoti nadomestili avtobusi. Njihova prednost je v neodvisnosti od električnih vodov, opremljeni so s sodobnimi radijskimi zvezami, uvedli so tudi plačevanje voznine z žetoni in pozneje s karticami Urbana.
