Trošarine na pijače in živila s sladkorjem?

Politika | 05.09.2011, 15:27 Petra Stopar

S predlogom nadgradnje zdravstvenega sistema se za reševanje luknje v proračunu med drugim predvideva uvedba trošarin na zdravju škodljive produkte, kot so sladke pijače, slaščičarski izdelki in živila z visokim deležem nasičenih maščob. Že obstoječe trošarine na žgane pijače ter tobačne izdelke se bodo povišale, ministrstvo pa razmišlja tudi o obdavčitvi ustekleničene vode. Nad idejo o uvedbi trošarin na pijače in živila s sladkorjem so zaskrbljeni v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Prepričani so, da podobni ukrepi v drugih državah ne vplivajo učinkovito na vedenje potrošnika.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je že po julijski seji vlade napovedal, da bi se bilo smiselno pridružiti evropskim državam, ki razmišljajo o uvedbi trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, kot so sladke pijače in sladkarije. Trošarine so po njegovem  "sredstva, ki morajo iti v proračun“, s čimer bi pokrili več kot 18 milijonov veliko proračunsko luknjo, prav tako pa jih mora ministrstvo „umeščati v preventivne programe“.

Trošarine na sladke pijače, slaščice in živila z visokim deležem nasičenih maščob poznajo že na Danskem, v ZDA in na Nizozemskem, cilj pa je zmanjševanje epidemije debelosti, diabetesa itd. V Sloveniji so nad tovrstno obdavčitvijo živil kritični v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. „Trošarine same po sebi so diskriminatorne kot orodje, predvsem pa neučinkovite, ko govorimo o naslavljanju vedenja potrošnika oz. njegovega obnašanja do izbora živil, nenazadnje predstavljajo tudi nazadujoč korak v razvoju fiskalnega sistema, in verjeli ali ne, predstavljajo tudi dodaten stres, predvsem za slabše situirane ljudi,“ je za naš radio poudarila samostojna svetovalka v zbornici Petra Medved.

Dodaja, da bi ukrep zelo negativno vplival tudi na konkurenčnost živilskopredelovalne industrije. „Ne samo, da lahko govorimo o medsektorski diskriminaciji, predvsem gre tukaj za nekakšno diskriminacijo med izdelki – za kategorizacijo med zdrave in nezdrave. Se pravi, trošarine ne morejo služiti za promocijo zdravih živilskih proizvodov, ker lahko samo govorimo o zdravih in nezdravih prehranjevalnih navadah.“

Za promocijo zdravega življenjskega sloga pa je veliko storila tudi živilskopredelovalna industrija sama, dodajajo v Zbornici. „Nosilci živilskih dejavnosti letno namenijo preko dva milijona evrov za finančno podporo in obstoj športnih klubov, društev, športnih dogodkov in nenazadnje skrbijo tudi za promocijo zdravega življenjskega sloga med zaposlenimi,“ je opozorila Medvedova. Spomnila je na ukrepe o osveščanju potrošnikov, ko so proizvajalci na embalaže izdelkov umestili oznake o dnevno-orientacijskih vrednostih oziroma o tem, koliko kilokalorij in ključnih hranil vsebuje živilo glede na dnevne potrebe, preračunane na vnos 2000 kcal.

Tako v ajdovskem podjetju Fructal kot v podjetju Dana menijo, da je predlog zdravstvenega ministrstva o možni uvedbi trošarin na sladke pijače in živila z veliko vsebnostjo maščob nepremišljen in je usmerjen zgolj na polnjenje proračunske luknje. V Dani se zavedajo, da je prekomerno uživanje sladkorja škodljivo za zdravje, vendar po njihovem trošarina ne bo zmanjšala potrošnje tovrstnih izdelkov, le zmanjšala bo družinski proračun in proizvajalce silila, da začnejo proizvajati izdelke iz umetnih sladil, ki pa so še bolj nezdravi.

Do ideje o trošarinah na nezdravo hrano so kritični tudi v poslanski skupini SDS. Poslanec Rudolf Petan je že avgusta na pristojne ministre Franca Križaniča, Dorjana Marušiča in Mitjo Gasparija naslovil vprašanje, v katerem opozarja, da bi ukrep še dodatno poslabšal socialni položaj ogroženih družin in posameznikov. Zato ga zanima, ali bo raje manj obdavčena zdrava hrana, ki bi tako postala bolj dostopna tudi socialno ogroženim.