Juhant: Sprave in odpuščanja ni brez zavzetega dela za pristne medčloveške odnose

Slovenija | 04.09.2011, 11:00 Izidor Šček

Na Vranjih pečinah v župniji Vrhnika je bila spominska maša ob 69-letnici mučeniške smrti župnika Jožeta Geohelija in drugih žrtev. Daroval jo je profesor dr. Janez Juhant. Sicer je bilo v letu 1942 s strani komunistov in ostalih okupatorjev v Sloveniji ubitih več kot 25 duhovnikov. „Sprave in odpuščanja ni brez zavzetega dela za pristne medčloveške odnose. Dotakniti se moramo svojih ran in priznati svojo omejenost, da bi lahko živeli složno in spravno,“ je dejal dr. Juhant.

Nič ne ostane skrito, če še tako prikrivamo, sicer tli v osebni in ljudski podzavesti in povzroča obsedena, travmatična stanja

V začetku nagovora se je profesor Juhant vprašal, kako je mogoče, da so ljudje pobijali svoje rojake, ki se niso strinjali z nasiljem in so le iskreno in zavzeto živeli krščansko vero. „Vedno bolj jasno postaja, kam nas je to nasilno delovanje pripeljalo, čeprav mnogi le počasi spoznavajo in priznavajo njihove prave vzroke. Pretreseni smo, da je človek sposoben takih grozodejstev, a njihovo ceno je treba plačati in sprejeti posledice, kakor to velja za vse človeške stvari. Nič ne ostane skrito, če še tako prikrivamo, sicer tli v osebni in ljudski podzavesti in povzroča obsedena, travmatična stanja. Dokler se tega ne zavemo, tudi ni poti do ozdravljenja. Zato seveda ni dovolj le postavljati spomenike mučencem, ni dovolj častiti njihov spomin, treba je odpreti srce in se dotakniti njihovih ran. S tem se bomo dotaknili tudi ranljivosti ubogega, omejenega človeka in priznali drug drugemu, da tudi danes nismo dovolj človeški, da v naših srcih pogosto ni pripravljenosti za odpuščanje in spravo in zato revolucije še trajajo, maščevanja še tlijo in sovraštvo zastruplja deželo,“ je dejal Juhant in dodal, da je moral Jože Geoheli pred 69. leti umreti nasilne smrti, ko je izpolnil komaj dobrih 31 let in je tako po sedmih letih duhovništva že opravil svojo življenjsko daritev. Tistega strašnega leta so komunisti v Sloveniji pobili 17 duhovnikov, ostali okupatorji pa še enajst duhovnikov, skupaj jih je torej umrlo 28, je povedal Juhant na Vranjih pečinah. „Tudi pokojni Jože Geoheli je po pričevanju več ljudi neprestano molil in tudi umiral z molitvijo na ustnicah. Podobna pričevanja imamo za večino žrtev, ki so padale v posamične in skupinske jame, rove in brezna. Za večino verujočih zato smemo reči, da so podobno kot so v krščanskem duhu v strahospoštovanju do Boga in do drugih ljudi živeli, tudi umirali z ljubeznijo do Boga in bližnjega, in rabljem, podobno kot mučenec Štefan niso prištevali tega greha.“

Če želimo hočemo novo prihodnost – tudi narodno, potrebujemo odpuščanje in spravo

„Ljudje potrebujemo očiščenja in če bremena zgolj prelagamo na druge, nastane obsedeno stanje. Kam pripelje brezbrižnost za duhovno življenje naroda in ljudstev na splošno, nam nazorno priča današnji čas. Ko se sproži plaz nasilja, tako ali drugače padajo žrtve. Zakaj se je to dogajalo tudi Slovencem, najbrž ne bomo mogli nikoli pojasniti. A eno je gotovo: če želimo hočemo novo prihodnost – tudi narodno, potrebujemo odpuščanje in spravo,“ je bil jasen Juhant, ki je prepričan, da se tisti, ki kurijo sovraštvo igrajo z usodo naroda. „Sprave in odpuščanja ni brez zavzetega dela za pristne medčloveške odnose. Dotakniti se moramo svojih ran in priznati svojo omejenost, da bi lahko živeli složno in spravno.“

Le spreobrnjenje in odpuščanje lahko preprečita plazove nasilja in omogočita spravo in sožitje

Svoj nagovor pa je Juhant sklenil z besedami, da sta vsaka vojna in revolucija krivični in nečloveški, saj padajo nedolžni. "Papež Janez Pavel II. ni brez razloga dejal, da je komunizem sramota za kristjane, kajti če bi kristjani živeli dosledno, ne bi bilo ne revolucije ne vojne. Le spreobrnjenje in odpuščanje, kot pravi Jezus, lahko preprečita plazove nasilja in omogočita spravo in sožitje.“