Pričakovanja nemških katoličanov, evangeličanov in politikov pred papeževim obiskom
Papež in Sveti sedež | 20.09.2011, 12:59 Marta Jerebič
Do papeževega obiska v Nemčiji nas loči le še približno 32 ur. Tretje apostolsko potovanje Benedikta XVI. bo spremljalo približno 4 tisoč novinarje: iz Erfurta skoraj 1500, iz Berlina 1700 in iz Freiburga 1.350. Prijavljenih je 800 snemalcev in tehnikov. Dogodke bo iz Erfurta spremljal tudi vodja slovenske katoliške misije v Stuttgartu, dr. Zvone Štrubelj. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj od papeževega obiska pričakujejo katoličani, evangeličani, pravoslavni, muslimani in politiki.
Katoličani pričakujejo pastirja, ki jih bo potrdil v veri, nekateri pa tudi potrditev reformnih teženj, ki so v Nemčiji zelo žive: „Marsikdo iz katoliške Cerkve pričakuje, da bo papež vnesel nekega novega duha, dal en dober zagon reformnemu gibanju, ki kliče po nekaterih spremembah.“
Za evangeličane bo v ospredju dogodek v Erfurtu, ko bo papež obiskal avguštinski samostan, kamor je leta 1505 vstopil Martin Luter, se tam duhovno in intelektualno oblikoval ter nato leta 1517 izpeljal reformo. Evangeličani od leta 2007 do 2017 obhajajo Lutrovo dekado – desetletno pripravo na 500-letnico reformacije. „Zato je ta papežev korak zelo posrečen, bi rekel ob pravem času, v okviru tega desetletja. Tako da pričakujejo nek nov zagon ekumenskega dialoga, ki je pravzaprav v Nemčiji že v vsakdanji praksi sam po sebi razumljiv.“
Morda glavni dogodek bo papežev nastop v zveznem parlamentu, ko bo nagovoril vse nemške državljane. Približno 80 do 100 poslancev od 620-ih naj bi govor bojkotiralo.
„To so Zeleni, Levi in socialdemokrati, ki sodijo v ta blok bojkota. Ni prišlo naročilo z vrha, naj vsi bojkotirajo papežev nastop v parlamentu, ampak je prepuščena svobodna odločitev posamezniku. Se pa tudi v medijih pojavlja polemika. Bolj pa prevladuje mnenje, da ima papež že iz občutka spoštovanja in ker gre tudi za državni obisk, pravico nastopiti v parlamentu.“
Verska podoba Nemčije
Papež Benedikt XVI. bo v svoji domovini našel pestro versko podobo. Največ je sicer katoličanov, 31 odstotkov, a že z odstotkom manj jim sledijo evangeličani, 5 odstotkov oziroma 4 milijone je muslimanov, s čimer je islam postal druga največja religija v Nemčiji. Tu živi tudi 100.000 Judov, 200.000 budistov, na splošno pa je skoraj 40 odstotkov takih, ki so brez verskega prepričanja.
Statistika
Katoliška Cerkev v Nemčiji je doživela nekaj vzponov in padcev, odkar je papež postal Joseph Ratzinger.
Nemčija ima okrog 82 milijonov prebivalcev. Leta 2005 je bilo okrog 27,5 milijona katoličanov oziroma 31 odstotkov. Celotno število katoličanov se je zmanjšalo na 24,5 milijonov, odstotek katoliškega prebivalstva pa je ostalo približno enako. Prav tako se je zmanjšalo število župnij za več kot 1000, tako da jih je zdaj le nekaj več kot 11.000.
Število nemških škofov je s 105 skočilo na 113, število duhovnikov pa se je zmanjšalo za več kot 1000, tako da jih zdaj deluje le še nekaj več kot 17.000.
Zelo pa je naraslo število učencev na katoliških šolah in univerzah. Leta 2005 jih je bilo okrog 17.000, danes pa jih je čez 25.500 po katoliških šolah.
Tudi število katoliških domov za ostarele je naraslo za 200, tako da jih je zdaj več kot 2.800, katoliških bolnišnic pa je za 100 manj, torej jih deluje 444.
