V Hirošimi se spominjajo obletnice napada z atomsko bombo
Svet Marta Jerebič
Japonska se danes spominja ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo. Letos mineva 66 let od tega dogodka. Premier Naoto Kan je na slovesnosti v hirošimskem Parku miru obnovil poziv k jedrski razorožitvi in uničenju jedrskega orožja. V luči jedrske krize po nesreči v nuklearki v Fukušimi se je zavzel za spremembo japonske energetske politike.
9. avgusta 1945 je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Japonska pa je nato razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo več kot 200 tisoč ljudi. Še danes pa se posledice med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije.
Pismo japonske škofovske konference
Ob obletnici obeh dogodkov je predsednik Japonske škofovske konference, nadškof Leo Jun Ikenaga, vernikom namenil posebno pismo. V njem jih poziva, naj molijo in delujejo za mir. Japonska se jedrskih napadov sicer vsako leto spomni s pobudo, imenovano 'Deset dni za mir'. Gre za desetdnevno premišljevanje na temo miru po vseh japonskih škofijah. Msgr. Ikenaga je tokrat še posebej povabil k molitvi za žrtve uničujočega potresa in cunamija, ki sta deželo prizadela preteklega marca. Takrat je življenje izgubilo več kot 20.000 oseb, številni preživeli pa so ostali brez svojih dragih, brez dela, stanovanja ali celo brez vsega, kar so uspeli zgraditi tekom svojega življenja. Mnogi še sedaj trpijo zaradi strahu pred radioaktivnostjo. Moliti je potrebno za vse, poudarja japonski nadškof: »Ni lahko razumeti, zakaj se je zgodila ta velika tragedija, toda vera nam zagotavlja vedno novo upanje, tudi kadar se zdi, da težave prevladujejo.«
Msgr. Ikenaga je v pismu spomnil še na apostolsko potovanje blaženega Janeza Pavla II. na Japonsko. Od takrat je minilo natanko 30 let. Med obiskom se je papež ustavil v Hirošimi. Tam je vernike povabil, naj »ostanejo enotni na poti do cilja, ki je resnični mir, edini mir, ki ga zagotovi Bog.« Ikenaga je poudaril, da so te papeževe besede obrodile sadove na Japonskem in drugje. Številne osebe so se darovale za pomoč potrebnim. V različnih okoliščinah in časih živijo za ideal ljubezni. To se je ponovno pokazalo tudi po letošnji tragediji, saj smo lahko bili priče takojšnjemu odzivu prostovoljcev, ki so se izkazali s solidarnostjo. Gre za osebe, ki hodijo po poti Božjega miru, je dodal nadškof. Kadar si verniki med seboj pomagajo, »iz srca izbrišejo sovraštvo in slo po maščevanju«. To pa oblikuje »globoko prepričanje o nesmiselnosti sporov in utrdi odločenost za zaščito dostojanstva človeškega bitja, ki je bilo ustvarjeno po Božji podobi.«
