Kardinal Rode o vračanju premoženja benediktinski opatiji Praglia
Slovenija | 02.08.2011, 18:01
Medije je v zadnjih dneh preplavil nesporazum med Hrvaško in Vatikanom. Za kaj pravzaprav gre? Papež Benedikt XVI. je poreško-puljski škofiji naložil, naj omenjena italijanskemu samostanu Abbazie di Praglie pri Padovi vrne nepremičnino nekdanjega samostana v župniji Dajla v istri. V to naj bi bil vpleten tudi kardinal Franc Rode, a je navedbe odločno zavrnil.
Hrvaška premierka Jadranka Kosor naj bi pisala državnemu tajniku Svetega sedeža, kardinalu Tarcisiu Bertoneju, in papežu Benediktu XVI. glede spora, povezanega z vrnitvijo premoženja. Napovedala je, da bo od Vatikana zahtevala, naj še enkrat obravnava primer poreško-puljske škofije v Istri, ki ji je naložil vrnitev premoženja benediktinskemu redu iz Italije. Kosorjeva je pojasnila, da je bila odškodnina za omenjeno nepremičnino izplačana v okviru Osimskih sporazumov. Po srečanju s poreško-puljskim škofom Ivanom Milovanom je dodala: „Osimski sporazumi in odločitve na podlagi omenjenega sporazuma so za nas popolnoma zaprto poglavje.“
Škof Milovan se je vladi zahvalil za pomoč. Obenem je poudaril, da verjamejo, da bodo našli pravo rešitev, „ki bo spoštovala podpisane mednarodne Osimske sporazume med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo, ki jih omenjeni primer postavlja pod vprašaj.“ Škof Milovan je prepričan, da ne bo večjih sporov znotraj Cerkve in da bodo ohranili enotnost s papežem, ki po njegovih besedah ni vprašljiva.
Hrvaški Jutarnji list, ki se sklicuje na navedbe dela duhovnikov na Kapitolu, sedežu hrvaške Katoliške cerkve v Zagrebu, je medtem objavil novico, da naj bi imel ključno vlogo v sporu med benediktinci iz Italije in poreško-puljsko škofijo glede zemljišč v hrvaški Istri kardinal Franc Rode. Njegov tajnik je to zanikal.
Pojasnil je, da se je kardinal Rode z vprašanjem vračanja premoženja benediktinski opatiji Praglia po službeni dolžnosti seznanil leta 2004 kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, omenjena kongregacija ni imela pristojnosti za reševanje tega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član komisije. Izjave, da naj bi želel škodovati Hrvaški, so po besedah tajnika kardinala Rodeta v popolnem nasprotju z njegovim dolgoletnim prijateljskim stališčem do Cerkve na Hrvaškem in hrvaškega naroda. Zato jih odločno zavrača.
Izjava tiskovnega urada Svetega sedeža glede spora med benediktinskim samostanom Praglia in poreško-puljsko škofijo
Tiskovni urad Svetega sedeža je po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan glede spora med hrvaško poreško-puljsko škofijo ter benediktinskim samostanom Praglia iz Italije zaradi novic, ki so se pojavile v nekaterih hrvaških in italijanskih medijih podal nekatera pojasnila. Med drugim so v sporočilu za javnost zapisali, da gre za čisto cerkveno vprašanje, zato obžalujejo dejstvo, da se ta spor uporablja za politične ali demagoške namene, kot da bo z odločitvijo Svetega sedeža oškodovana država Hrvaška. V tem primeru je namreč želel Sveti sedež samo znotraj cerkvenih institucij vzpostaviti načelo pravičnosti.
Sveti oče je namreč decembra lani potrdil zaključke kardinalske komisije, ki jo je ustanovil 21. novembra leta 2008 z namenom, da natančno preučijo sporazum, do katerega sta prišli po štiriletnih pogajanjih benediktinska opatija Praglia in poreško-puljska škofija. S podpisom poreško-puljskega škofa bi sporazum dobil civilno pravno veljavo. Potem ko je škof sodeloval pri nastajanju sporazuma, je v začetku letošnjega leta odbil podpis sporazuma. Zato je sveti oče 6. julija letos imenoval msgr. Santosa Abril y Castelloja kot pooblaščenca 'ad actum', da za to posebno vprašanje nadomešča krajevno cerkveno oblast z namenom, da bi končno prišli do zaključka tega spora in to pravilno formalno overovili. Tiskovni urad Svetega sedeža še navaja, da so pri nastajanju sporazuma in nato pri papeževi odločitvi skrbno upoštevali vse ugovore, ki jih je navajala poreško-puljska škofija in so skrbno sledili načelom nepristranskosti in pravičnosti. Pri tem je žalostno to, da je bila zavrnjena odločitev svetega sedeža, kot da bi bila pristranska ali celo kot da nima nobene prave osnove.
Naj navedemo še odgovor kardinala Franca Rodeta na novinarska vprašanja in navajanja medijev. Kardinal se je z vprašanjem vračanja premoženja benediktinski opatiji Praglia po službeni dolžnosti seznanil leta 2004 kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, saj benediktinci kot redovna skupnost sodijo pod okrilje omenjene kongregacije.
Po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja ni več imela pristojnosti za reševanje navedenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član omenjene komisije. Komisija je ob zaključku svojega dela oblikovala sklepe, ki jih je potrdil papež.
Kardinal Rode še dodaja, da izjave, zapisane v nekaterih medijih, da naj bi želel škodovati Hrvaški, so v popolnem nasprotju z njegovim dolgoletnim prijateljskim stališčem do Cerkve na Hrvaškem ter hrvaškega naroda in jih zato odločno zavrača.
