Marijino Vnebovzetje v Clevelandu

Slovenci po svetu | 21.08.2011, 18:31 Matjaž Merljak

Pretekli ponedeljek je bil vsebinsko najstarejši Marijin praznik, praznik Njenega Vnebovzetja. Slovenci v Clevelandu imamo eno od naših še dveh župnij, ki je Marija Vnebovzeta prav njena zavetnica. Farani običajno tudi na zunaj praznujejo z župnijskim piknikom na Slovenski pristavi na prvo nedeljo po prazniku, kar je seveda danes.

Slovenci že od nekdaj slavimo ta čudežni dogodek, kar so priča številne cerkve in kapelice, poleg znamenj, ki so potreseni križem Slovenije.

To je praviloma zapovedan praznik, razen kadar dan pade na soboto ali ponedeljek. Pred leti so katoliški škofje zvezne države Ohio odredili, da se v tem slučaju kot letos, dolžnost svete maše umakne, vendar z blagim priporočilom, naj se verniki, katerim je dano, verno udeleže praznične maše, ravno tako kot vselej v preteklosti.

V župniji svetega Vida je bila maša ob dvanajstih in po njej so se pele litanije Matere Božje. Peti litanije so pomagali župniku Božnarju nekateri člani nove mlade pevske skupine, Mi smo mi, da je ta pobožnost res izstopala.

Pri Mariji Vnebovzeti je pa župnik Kumše imel dve sveti maši. Dopoldan je bila angleška in zvečer pa slovenska.

Nekaj nenavadnega je bilo pa v nedeljo, saj na Slovenski pristavi ni bilo nobenega piknika ali veselice. Pristava je bila vseeno odprta, vsaj bazen, kjer je bilo dosti mladih in mladih po srcu, da so se ohladili v prijetni vodi in posončili v vročem, nedeljskem popoldnevu.

Na SNPJ Farmi je bil pa piknik. Začel se je z mašo, katero je daroval gospod Perkovich iz Minnesote. Ta dan so tudi počastili znanega radijca, Tonyja Petkovška, saj prav te dni praznuje 50. let radijskih oddaj in svojo sedemdeseletnico. Sinoči je bila pa slovesna zahvalna maša v cerkvi svetega Vida, ki jo je daroval škof Pevec. Po maši se je vse preselilio v Slovenski narodni dom za banket in ples Petkovšku v čast.

V tem tednu nas je tudi v svetu presenetila in ganila prezgodnja smrt velikega domoljuba, Andreja Bajuka. Njegovi družini in sorodnikom ter prijateljem naše globoko sožalje ob izgubi velikega Slovenca. Naj mu sveti večna luč in naj najde mir pri Bogu. Žal ga Slovenija ni spoštovala, ne njegovih talentov in ne njegovega političnega dela, ki je bilo usmerjeno samo za dobrebit vseh rojakov. Morda če bi njegovo delo in sposobnost ter domoljubje mediji poročali v času njegovega življenja in ne sedaj po smrti, bi bila Slovenija drugačna.

Včasih se zdi, da Slovenci živeči zunaj meja bolj spoštujemo in cenimo biti Slovenec, kot se do dogaja v sami domovini. To je tudi poudaril minister za Slovence po svetu, Boštjan Žekš med njegovim obiskom tu v Clevelandu pred tedni, da Slovenci po svetu čutimo bolj slovensko kot ljudje doma. To še posebno zdaj, ko imamo svojo lastno državo. Tega se Slovenci doma premalo zavedajo, cenijo in spoštujejo, po njegovih besedah.

Kje je krivda tega? So mogoče krive prav šolske institucije, ki premalo poučujejo slovensko zavest in dolgo, težko pot do osamosvojitve, ki je prišla pred dvajsetimi leti. In še je mogoče premalo spoštovanja do ljudi, ki so Slovenijo pripeljali do svoje države, da danes rojaki doma lahko uživajo svobodno, demokratično življenje, čeravno so spodrsljaji, ki bi se dali rešiti z udeležbo vseh rojakov na voliščih.