Kolizej v Ljubljani
Prelovšek: Rušenje Kolizeja nacionalna tragedija
10. avgust 2011 se bo v zgodovino zapisal kot dan, ko je padel ljubljanski Kolizej. Kranjska investicijska družba, lastnica te sicer spomeniško zaščitene stavbe v središču naše prestolnice, je po skoraj osmih letih prizadevanj in javnih razprav pridobila gradbeno dovoljenje za rušenje. Začelo se je danes, trajalo naj bi približno tri tedne. Stari Kolizej bo prepustil prostor novemu, ki naj bi bil zgrajen po načrtih nizozemskih arhitektov.
Rušilna dela so se začela takoj, ko so pristojni s sledilnimi psi pregledali, ali je stavba res prazna. Vodja marketinga in odnosov z javnostmi Kranjske investicijske družbe Saša Mrak je za STA pojasnila, da bosta sledila sortiranje in odvažanje odpadnega materiala ter da bo to trajalo od dva do tri mesece. Dodala je, da samo rušenje, razen hrupa, ki ga bodo povzročali stroji, ne bo moteče za promet in okolico.
Slovenska sekcija Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja je Kolizej opisala kot edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev tega spomenika podpisala leta 2009. Ljubljanska upravna enota je Kranjski investicijski družbi gradbeno dovoljenje za rušitev sicer izdala že 22. aprila letos, a je nanj prišlo več pritožb.
Sodelavci ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so v minulem tednu odstranili spomeniško zaščitene elemente Kolizeja, pozneje bodo hranjeni v Mestnem muzeju Ljubljana. Zdaj nadzorujejo rušenje, obenem bodo odstranil še zadnji del zaščitenih elementov.
Je lastnik namenoma uničeval Kolizej?
Za ohranitev stavbe si je že več let prizadeval del arhitekturne in spomeniškovarstvene stroke. Še pretekli teden je zadnje pritožbe poslalo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, a odgovora začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša ni dobilo. Za ohranitev Kolizeja se je zavzemala tudi civilna iniciativa. Glasen kritik rušenja je tudi umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek, ki je v pogovoru za naš radio povedal, da gre za nacionalno tragedijo. Kot dodaja, je "s tem tudi konec spomeniškega varstva na Slovenskem, odprta je možnost vsem tajkunom, da še naprej kupujejo poceni spomenike in jih spreminjajo v gradbene parcele". Prelovšek opozarja, da je zdajšnji lastnik Kolizeja ne samo zanemaril, ampak namenoma uničeval stavbo. "Postopno so razbijali okna, odpirali vodo, odkrivali streho … Inšpekcija je vsake toliko časa nekaj poslala lastniku, ta se za to ni zmenil, inšpekcija pa tudi ni zahtevala kazni in vse skupaj je šlo legalno naprej," poudarja. Po njegovem ima veliko vlogo v tej zgodbi tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Naše spomeniško varstvo zaostaja …
Odgovornost za propadanje kulturnega spomenika Prelovšek sicer pripisuje predvsem ministrstvu za kulturo. "Zakaj imamo ministrstvo za kulturo? Če bi se ministrstvo za kulturo zavedalo, kakšen pomen ima takšna stavba, bi to lahko ustavilo, kot se to dogaja v vsaki civilizirani državi," pravi. Obenem pojasnjuje, da zakon predvideva možnost odvzema spomeniško zaščitene stavbe lastniku, a da se to pri nas še ni zgodilo. "Naše spomeniško varstvo, ki je bilo včasih na precej visoki ravni, je popolnoma zaostalo. Tudi za Hrvati. Oni so nam pravzaprav lahko zgled. Nekoga, ki začne graditi na temeljih stare cerkve, pošljejo v zapor. In imajo mir. Pri nas so medtem kazni precej blage, tako da jih vsak že vračuna v gradbeno dovoljenje." Prelovšek je prepričan, da v Sloveniji to področje ni ustrezno urejeno tudi zato, ker naših politikov kulturna dediščina ne zanima. "To je ena najbolj postranskih stvari, s katero se politika ukvarja. To ni tema, s katero bi lahko danes prepričali," še meni.
V Kolizeju se je odločala usoda Slovenije
Zakaj bi bilo treba preprečiti rušenje Kolizeja. Prelovšek pravi, da gre za edino še ohranjeno stavbo iz srede 19. stoletja, ki je tesno povezana z narodnim preporodom. "V njej so se zbirali kulturniki, politiki, tukaj se je odločala usoda Slovenije. To je bila tudi stavba, ki je dokazovala Prešernov čas." Prelovšek še dodaja, da je bil Kolizej ena prvih multifunkcionalnih stavb v Evropi. Ker je bil v tistem času tudi največja stavba v Ljubljani, je "njen arhitekt Withalm prejel častno meščanstvo".
Propadu prepuščeni tudi številni drugi spomeniki
Prelovšek opozarja, da Kolizej ni osamljen primer. Omenja tudi Plečnikov stadion, Ravnikarjev Cankarjev dom, Urbančevo hišo v Ljubljani ter vrsto slovenskih gradov, ki so prepuščeni propadu. "Ta družba je bolna in moralno popolnoma na tleh. Treba je začeti na novo, vzpostaviti ustanove, ki bodo uvedle red in ne bo tako, da tisti, ki ima denar, v tej državi počne vse, kar želi, stroka pa pri tem nima nikakršne besede," odgovarja na vprašanje, kaj nam vse omenjeno pove o našem odnosu do kulturne dediščine.
