Dojenje in komunikacija

Slovenija | 01.08.2011, 10:45 Tanja Dominko

Začenja se svetovni teden dojenja, tokrat pod geslom "Pogovarjajmo se. Dojenje, doživetje treh razsežnosti". Pri pogovoru o dojenju sta v ospredju vedno dve razsežnosti - čas in prostor. Letos pa opozarjajo še na tretjo razsežnost- komunikacijo. Dojenje je ena pomembnejših prvih vezi med mamo in otrokom. Te omogočajo razvoj otrokove govorice, telesnega in materinega jezika, so ob svetovnem tednu dojenja zapisali na Inštitutu za varovanje zdravja.

Svetovni teden dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, da bi usmerila pozornost družbe v spodbujanje dojenja. Obeležujejo ga v več kot 150 državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo pozneje, kar je tudi razlog, da teden dojenja v Sloveniji poteka od 1. do 7. oktobra.

Izkušnje mamic

Že v prvih 24 urah po porodu je treba materam pokazati, kako spoznajo in se odzovejo na zgodnja prehranjevalna znamenja pri svojem otroku. Vendar to pri vseh porodih ni izvedljivo, saj denimo matere po carskem rezu in njihovi otroci, ki so prav tako še precej omotični, prvi dan večinoma prespijo. To še ne pomeni, da dojenje ne bo steklo, povsem drugačno stanje se lahko pojavi že naslednji dan, ko sta oba, otrok in mati, spočita, malo dete pa lačno. Po drugi strani pa matere opažajo, kako zelo pomemben je sam stik dojenčka z materino kožo. Mnoge mamice, ki so v materinski šoli veliko izvedele o tem, da je pomembno pogosto pristavljanje, tako v prepričanju, da se otrok hrani, pustijo malčka na dojki tudi po eno uro in dlje. A vendar malček na teži ne pridobiva, saj v tem času ne pije, ampak se tolaži in „crklja“. Dojke so posledično precej uničene in zato boleče, otrok pa lačen. Materam zato svetujejo, naj otroka preprosto položijo ob prsi, hranijo pa naj ga ne pogosteje, kot v razmaku dveh ur. Zlasti pa je opaziti, da do navala mleka pride šele tretji dan po porodu in takrat je dojenje običajno najlažje.

Mamice pogosto tarnajo, da se jim v porodnišnicah sestre ne posvetijo dovolj, da jim ne pokažejo, kako morajo pristavljati otroka. Pomembno je, da mamice takrat pozabijo na zadrego, v kateri so, ampak pogumno prosijo za pomoč. Lahko tudi kakšno drugo mamico, ki je morda rodila drugega ali tretjega otroka in z dojenjem nima težav. Za malčka in za njegovo zdravje gre, zato ne gre čakati, da se bodo medicinske sestre same spomnile in vprašale, če morda potrebujemo pomoč. Kadar otrok joka, ker je lačen, je to za mlado in neizkušeno mamico dostikrat zelo huda stiska. V prepričanju, da je najslabša mama, marsikatera ne upa prositi za pomoč. Čeprav nas velikokrat prepričujejo, da sproščena mama lažje doji kot pa tista, ki je v stresu, to v praksi niti ni tako lahko. Če otrok joka, prosimo za adaptirano mleko, to ne pomeni, da smo obupale, pač pa le, da potrebujemo počitek. Ko bo otrok dve, tri ure miren, se bomo tudi me umirile in lažje znova poskusile z dojenjem.

Prehrana doječe matere

Materam svetujejo uživanje mešane, uravnotežene prehrane brez izogibanja posameznim hranilom. Doječe matere, ki se izogibajo mesu, ribam, jajcem in mlečnim izdelkom, imajo značilno povečano tveganje za pomanjkanje kalcija, železa in vitamina B12. To pa lahko povzroča zdravstvene težave otroku, opozarjajo. Čeprav mnoge mamice menijo, da je za obilico mleka potrebno zaužiti tudi veliko mleka in mlečnih jedi, to v praksi dostikrat ne drži. Ker nekatere mleko same slabo prenašajo, jih napenja, se dostikrat zgodi, da ne vpliva dobro niti na otroka. Opazujte se in jejte hrano, po kateri se dobro počutite. Kislo zelje, fižol in podobne „težke“ jedi pa raje pustite za poznejše čase, ko se bo tudi dojenčkov prebavni sistem bolje razvil.