Jezusov avtoportret
| 03.07.2011, 05:55 Blaž Lesnik
Ljudje, pa naj si to priznamo ali ne, vedno nekomu ali nečemu služimo. Navadno služimo drugim ljudem, skupnosti, lastnim strastem, nagonom in željam, lastnemu egu... Nemogoče je uiti lastni usodi; hočeš nočeš - vedno smo bitja, ki iščejo uresničitev ali pa zgolj obstoj v odnosu do drugih. Takšna je pač naša narava.
DANAŠNJI EVANGELIJ: Matej 11, 25-30
Vsi ti dejavniki, ki smo jih uvodoma našteli, znajo biti zelo zahtevni gospodarji. Včasih od nas zahtevajo vse: pijejo nam življenjsko moč in brezobzirno od nas zahtevajo nemogoče. Včasih se popolno poistovetimo s svojim gospodarjem, kariero, dobrim imenom, zaslužkom, s svojo službo ali celo hobijem. Namesto da bi bili svobodni in kreativni, postanemo sužnji.
Tudi Jezus se svojim učencem ponuja kot gospodar, a jim hkrati, obljublja da je njegovo breme lahko in da nikoli ne bo dopustil, da bi bili ljudje ob njem brez počitka in obremenjeni z nemogočimi bremeni. Jezus ima samo eno zahtevo do svojih učencev, in sicer da se ga učijo posnemati. Opiše tudi dve vrlini, ki naj bi ju gojil vsak njegov učenec, to sta krotkost in ponižnost srca.
Spomnimo se, da Jezus v govoru v Blagrih na gori blagoslavlja krotke. To so tisti, katerih je Nebeško Kraljestvo. Z drugimi besedami, to so tisti, ki živijo v svobodi in preprostosti, ki jo je Bog namenil človeštvu. Ta svoboda je zaznamovana z vezjo ljubezni, katere jarem je prijeten.
Iz srca ponižni so ljudje, ki so zaznamovani s preprostostjo in iskrenostjo. Preprostost je duhovna budnost, ki omogoča človeku, da se ne navezuje na nič drugega kot na od Boga dano mu naravo. Preprostost zaznamuje notranji mir in odprtost duše za izkustvo in življenje. Ponižnost srca je soroden pojem, ki zaznamuje človeka, ki mu ni potrebno poviševati se nad druge. V bistvu je zadovoljen sabo. Tako kot Jezus. Jezus je Sin, ki ljubi svojega Očeta in v tej »otroškosti« najde zase vse, kar potrebuje. V to združbo ljubezni lahko vstopi vsak, ki se preko Jezusa prepozna v Bogu.
MOLITEV
Jezus, želim te prepoznati kot svojega Gospodarja, ker si krotak in iz srca ponižen. Prosim, odvzemi z mene nepotrebna bremena, za katera dovolim, da mi jih nalagajo drugi ali pa si jih nalagam kar jaz sam. Jezus, predstavi mi Boga kot očeta in naj se v tebi spočije moje bitje.
RAZMISLI
Ali prepoznaš ljudi ali stvari, notranje ali zunanje, ki so tvoji gospodarji? To lahko spoznaš, če preveriš, koliko moči in posvetitve zahtevajo od tebe, kakšno breme ti predstavljajo?
Ali si lahko predstavljaš Jezusa kot svojega gospodarja? Kaj bi to prineslo ali odvzelo tvojemu življenju? Bi lahko v tem našel svobodo?
Kaj ti pomenita izraza preprostost in ponižnost srca? Ali zaznavaš v njiju pot svobode in uresničitve?
Kako bi ti opisal Jezusa Kristusa?
