Katoliška Cerkev v Grčiji čuti velike posledice gospodarske krize
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Tudi katoliška Cerkev v Grčiji se spoprijema s posledicami velike gospodarske krize v državi, poudarja nadškof v Atenah Nikolaos Foskolos. Pravi, da bi bila lahko ta kriza najhujša v njihovi zgodovini, ter dodaja, da je predvsem med politiki veliko korupcije.
Katoliška Cerkev ne dobiva nobene pomoči od države, vedno manjša pa je tudi podpora vernikov. Atenski nadškof trdi, da se grške župnije in škofije soočajo z velikimi težavami in da čez nekaj mesecev ne bodo mogli več plačevati sodelavcem in zaposlenim.
Atenski nadškof je izrazil tudi zaskrbljenost glede odločitve Grčije, da dvigne davke. Po njegovih besedah bodo višji davki veliko bolj obremenili katoliško kot pravoslavno Cerkev, ki je večinska in tudi s strani države podprta verska skupnost. A težave so doletele tudi pravoslavno Cerkev, saj se bodo razpolovile plače pravoslavnih duhovnikov, ki jim jih zagotavlja država. Katoliška Cerkev v Grčiji ima le malo lastnine in finančnih virov. V zadnjih letih so velik izdatek prinesli tudi številni katoličani, ki so prišli iz revnih držav in Grčijo imeli za odskočno desko v druge evropske države.
Nadškof Foskolos dodaja, da od pridružitve Grčije Evropski uniji leta 1981 katoliška Cerkev ni prejela nobene pomoči s strani zahodnih cerkva, saj se je Grčijo pojmovalo za bogato državo, podpora pa je vedno namenjena deželam tretjega sveta. Vendar pa delčki tretjega sveta zanje predstavlja velike pastoralne in socialne težave. Atenski nadškof pojasnjuje, da so bili zaradi krize prisiljeni zmanjšati finančno pomoč beguncem in iskalcem azila. Konec leta nameravajo v Atenah zapreti katoliško zavetišče za brezdomce in dve javni jedilnici, saj jim bodo zmanjkala sredstva za delovanje. Ob tem nadškof Foskolos poudarja, da v Grčiji veliko ljudi trpi zelo veliko revščino.
