150 let L'Osservatore Romana
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano praznuje 150 let. Prva številka tega časnika je izšla 1. julija 1861.
Benedikt XVI. je ob tem jubileju v pismu direktorju Giovanniju Mariji Vianu spomnil na nekatere najpomembnejše trenutke v zgodovini 'papeževega časnika'. Poudaril je, da je dnevnik Svetega sedeža v času, ki je bil zaznamovan z odrivanjem Boga, izstopal kot časnik idej - ne le kot vir podatkov, ampak je tudi vzgajal. Zdaj mora ostati zvest vlogi, ki jo je imel v preteklem poldrugem stoletju,' je zapisal papež. Pozoren mora ostati do krščanskega vzhoda, poudarjati nepreklicno ekumensko zavzetost različnih Cerkva in cerkvenih skupnosti, iskati prijateljstvo in sodelovanje z judovstvom in drugimi verstvi. Pozornost mora namenjati kulturni razpravi, zlasti bioetičnim vprašanjem, ki so odločilno pomembna za vsakogar.
Odslej tudi v šolah
Po 150 letih življenja pa je divja naglica zgodovine Cerkve in sveta končno položila Osservatore Romano tudi v roke mladih ljudi v šoli. Kot na svoji spletni strani piše ta papežev dnevnik, so dogovor z uredniki založbe Osservatorio Giovani-Editori, da bodo v učilnice poleg drugih pomembnih dnevnikov dostavljali tudi ta časnik, svobodno izbrali profesorji in študentje, in v nekem smislu napoveduje nov ciklus za papežev časnik. Iz politično-verskega dnevnika, namenjenega v glavnem omejenemu krogu bralcev, je časnik postal spremljevalec tudi v vzgoji mladih src pri oblikovanju njihove prihodnosti.
Skrivnost vatikanskega časnika je pozornost na življenje med časom in večnostjo in ne more biti drugače za katoliški časnik, ki je odprt za vesoljnost. Spremlja Cerkev, ki je katoliška, odprta za vse v vsakem času in na vsakem kraju.
Leta 1861, ko je Osservatore Romano nastajal v Rimu in Turinu, so prvič praznovali zedinjenje Italije, je duhovnik Janez Bosko iz Piemonta ustanovil prvo salezijansko tiskarno za mlade rokodelce. Zato je leta 1937 Pij XI., papež, ki je bil prijatelj don Boska in Osservatore Romana, vatikansko tiskarno, ki je ves čas tiskala časnik Svetega sedeža, zaupal salezijancem.
Pozornost na vprašanje mladih se ujema z iskanjem novih načinov in virov za svetovni mir in pravičnost. Razpoložljivost papeževega časnika v razredu in na spletu je dober način za zaznamovanje obletnice, ki je polna let in izkušenj: obhajati jo z načrtovanjem prihodnosti. Leta 1861, ko je bil ustanovljen Osservatore Romano, je bila v katoliškem svetu ustanovljena tudi tiskarna, znamenje, da hoče iti Cerkev v korak s časom. Da bo imel časnik prihodnost in raziskoval vedno širša prostorja v fizičnem in duhovnem vesolju, ostajajo mladi – pogosti raziskovalci na spletu – dediščina, ki jo je treba gojiti za zagotavljanje boljše prihodnosti.
