20 let Slovenije, 50 let Slovenske Pristave
20 let Slovenije, 50 let Slovenske Pristave
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Vse in povsod se govori o 20-letnici Slovenske države. V Clevelandu smo ta praznik zaznamovali na različne načine. V petek, 24. junija, je bil sprejem v Slovenskem muzeju in arhivu, kjer so bili navzoči gostje dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu, slovenski veleposlanik iz Washingtona Roman Kirn, ameriški ambasador Sloveniji Joseph Mussomeli, generalni konzul Jurček Žmauc in upokojeni senator George Voinovich. Isti večer je gostil iste goste clevelandski župan Frank Jackson v mestni hiši.
Ob dvajsetletnici slovenske samostojnosti smo tudi rojaki na Slovenki Pristavi blizu Clevelanda praznovali in počastili dan kot se temu spodobi. Praktično smo vključili kar dva praznika, 20-letnico slovenske samostojnosti in 50-letnico ustanovitve Slovenske Pristave. To smo praznovali v soboto, 25. junija, prav na dan državnosti.
Spretna povezovalca programa Mojca Slak, hčerka prvega predsednika in Frank Zalar, sin prvega blagajnika Pristave, sta v obeh jezikih izmenično podala kratke preglede preteklosti, nastajanja samostojne Slovenije kakor tudi Slovenske Pristave in se je program lepo in brezhibno odvijal. Nastopajoči so se hitro pripravili in sledili eden drugemu brez zadržkov. Prvo so skupni zbori: Korotan, Fantje na vasi in mladi Mi smo mi zapeli ameriško in slovensko himno, Zdravljico.
Med gosti v dvorani so bili dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence po svetu, ameriški ambasador Sloveniji Joseph Mussomeli, clevelandski svetnik Michael Polenšek in seveda naš generalni konzul Jurček Žmauc. Ob nabito polni dvorani so pevci peli, folklorni skupini, med njima naša skupina Kres in gostje iz Kanade, Nageljček, zaplesali slovenske plese.
Otroci slovenskih šol so zapeli in deklamirali, kot je zastopnik dramskega društva Lilija, Ivan Hauptman podal prelepo pesnitev argentinskega rojaka, dr. Marka Kremžarja, Slovenija. Slavnostna govora konzula Jurčka Žmauca kot ministra za Slovence po svetu dr. Boštjana Žekša sta bila dokaj kratka, da se ni vse preveč zavleklo. Sicer je bilo dosti toplo v dvorani, čeprav ima klimatsko napravo, a toliko ljudi hitro dvigne temperaturo. Vreme zunaj je bilo pa tvegano, a se je pozno popoldne zjasnilo in nas je Bog blagoslovil z lepim dnevom in večerom. Dr. Boštjan Žekš je spretno združil dvojni praznik v svojem nagovoru.
Po končanem nastopu v dvorani smo se premaknili na Orlov vrh ob kapelici Marije Pomagaj, kjer so položili venec žrtvam vojnega in povojnega nasilja pred spomenikom. Ob tej priliki je dr. Žekš izrekel naslednje besede: „Zelo nas veseli, da lahko sodelujemo pri polaganju venca v spomin padlim. Ob tej priliki se moramo spomniti vseh ljudi, ki so v zgodovini dali življenje za Slovenijo ... Ob vsem tem spominu pa moramo gledati naprej in to pošteno: ali pripadajo tej skupini ali drugi, tej veri ali drugi ...“
Po teh slavnostih se je razvila prava domača veselica s tremi glasbenimi skupinami. Gostje so se zadržali pozno v večer in se družili. Pred odhodom v Kanado sem imel intervju z dr. Boštjanom Žekšem za Slovensko uro, ki mi je povedal, med drugim, njegovo zadovoljstvo ob pogledu na mladino, ki jo imamo med sabo.
Nekaj zanimivega mi je pa povedala rojakinja Silva Pišorn o njenih spominih na dvajset let nazaj, ko se je Slovenija osamosvajala in iskala priznanje v svetu.
In tako še nekaj spominov na dni, ko smo Slovenci v Ameriki pripomogli k samostojni Sloveniji in njenem priznanju, kot enakopravna država sveta.
V nedeljo, 26. junija je pa župnija Marije Venbovzete nadaljevala z svojo tradicijo Telove procesije okrog cerkve. Bog jih je blagoslovil z lepim sončnim dnem.
Včeraj, oziroma sinoči je bilo pa spet veselo na Slovenski Pristavi. ko so tamkajšnji taborniki pripravili svojo vsakoletno zabavo z večerjo in plesom, za katerega je igral ansambel Veseli Begunjčani iz Begunj na Gorenjskem. Ansambel je daljši turneji po Ameriki.
