Četrta obletna maša za nadškofa Šuštarja
Slovenija
Na praznik apostolov Petra in Pavla leta 2007 je zemeljsko pot sklenil nekdanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Ob četrti obletnici njegove smrti bo v ljubljanski stolnici sveta maša. Začela se bo ob 18.30, daroval jo bo pomožni škof Anton Jamnik, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije tajnik pokojnega nadškofa.
Po Alojziju Šuštarju se imenuje prva katoliška osnovna šola pri nas. Svoje prostore ima v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je nadškof preživel svoja zadnja leta.
O življenju in delu nadškofa Šuštarja
Rodil se je 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjim. Po maturi je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof Gregorij Rožman poslal v Rim v zavod Germanik, kjer je na papeški univerzi Gregoriana končal filozofske in teološke študije. V Rimu je bil 27. oktobra 1946 posvečen v duhovnika. Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze s pomočjo prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. Tam je opravljal različne odgovorne službe tako na znanstvenem kot tudi na cerkvenem področju. Med letoma 1971 in 1976 je bil stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Leta 1977 se je vrnil v domovino. Za ljubljanskega nadškofa metropolita je bil imenovan 23. februarja 1980, škofovsko posvečenje je 13. aprila 1980 prejel v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja. Njegovo škofovsko geslo je bilo "Božjo voljo spolnjevati". Po upokojitvi leta 1997 se je preselil v Zavod svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je veliko časa namenjal molitvi. Tam je 29. junija 2007 tudi končal svoje zemeljsko življenje.
V sedemnajstih letih škofovske službe se je na pobudo nadškofa Šuštarja in s pomočjo njegovih prizadevanj marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v širši družbi. 20. junija 1983 je bila ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je 20. februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci. Znana so bila njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Objavljal je tako v domačem kot tujem tisku in izdal več samostojnih knjig.
