Lidija Čop
Gospodarski vrtinci
Podatki študije mednarodne organizacije OECD kažejo, da smo Slovenci, ki nas je po uradnih statističnih podatkih skoraj 2.051.000, uvrščeni med delovne narode. Zanimivo je, da Slovenci delamo oz. se učimo nekoliko manj od povprečja OECD. Zato pa več časa od povprečja namenimo neplačanemu delu. Škoda le, da med ravnijo bruto domačega proizvoda in pridnostjo ni statistične povezanosti.
Ekonomisti razloge za porazno gospodarsko stanje vidijo predvsem v tem, da je Slovenija doživela največji padec bruto domačega proizvoda in po njihovem mnenju bomo potrebovali še najmanj pet let, da dosežemo stanje izpred treh let. Dejstvo je, da se brezposelnost nenadzorovano povečuje, da so podjetja nelikvidna, nekredibilnost države pa je vse večja.
Sicer pa država iz meseca v mesec pridela več primanjkljaja, po nekaterih ocenah dnevno celo 5,77 milijona evrov. Tako je proračun v prvih petih mesecih imel že za 872 milijonov evrov primanjkljaja. Tako o kakšnem uspešnem varčevanju ni slutiti. Res je sicer, da statistični podatki beležijo večjo rast prihodkov kot je upadanje primanjkljaja, a problem ostaja predvsem pri še vedno naraščajočih stroških. Zato naj bi po napovedih rebalans zmanjšal zdaj načrtovane odhodke za 455 milijonov na 9,561 milijarde evrov.
Tudi podatki raziskav švicarskega inštituta za menedžment in razvoj niso nič kaj spodbudni. Na globalni lestvici konkurenčnosti je namreč Slovenija obstala med 59 državami na samem repu – na 51. mestu. Najvišje mesto, in sicer 31., dosegamo po razvitosti infrastrukture, po ekonomski uspešnosti se uvrščamo na 43., po vladni učinkovitosti na 53. in po poslovni učinkovitosti na 56. mesto. O vladni neučinkovitosti ni potrebno posebej zgubljati besed, poslovna neučinkovitost pa prihaja do izraza zlasti v podjetjih v državni lasti in v slabem delovanju nadzornih svetov. Poleg tega pa analitiki in raziskovalci opažajo zelo negativno vzdušje tako na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, kot na področju vrednost, etičnega ravnanja in inovacijske kulture. Prav inovacijska kultura, ki bi morala rasti iz podjetništva in spodbujanja konkurenčnosti pa bo na udaru v sklopu rebalansa proračuna, ki se trenutno pripravlja.
Če bo namreč rebalans državnega proračuna ta mesec izglasovan, bodo številni razpisi za povečanje konkurenčnosti in spodbujanje podjetništva odpovedani. Letošnji razpisi za pomoč podjetjem preko Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije bodo odpovedani, izplačila subvencij pa preložena v leto 2012. Že samo javna agencija ter podjetniški slad bosta tako lahko podjetjem letos namenila za 7,4 milijona evrov pomoči manj. Podjetništvu in konkurenčnosti bi iz državnega proračuna izmaknili kar 40 odstotkov zdaj predvidenih sredstev. Dejstvo je, da je začetna pomoč koristna za razvoj podjetij. Poleg tega pa se evropska sredstva, s katerimi sofinancirajo pomoč podjetjem, v primeru, da jih ne uporabijo naša podjetja, razdelijo v kateri od drugih držav Evropske unije.
Žal se tako na tuje, kot tudi domače rezultate raziskav in statistične podatke pristojni dobesedno požvižgajo. Finančni primanjkljaj se že tretje leto zapored povečuje za dobrih 5 odstotkov bruto domačega proizvoda letno, rast bruto domačega proizvoda je skromna (OECD nam napoveduje v letošnjem letu samo 1,8 – odstotno rast). Skromne rešilne bilke predstavljajo le večji izvozni tokovi, ki vsaj malo izboljšujejo sliko slovenskega gospodarstva.
S predlogom rebalansa proračuna se ministrstva oz. vlada odloča udariti po tistih, ki v gospodarstvo prispevajo največ dodane vrednosti, oz. po delovnih. Priprava rebalansa je torej veliko lažje izvedljiva na plečih podjetništva in konkurenčnosti. Da je rezanje proračunskih sredstev zaradi vsesplošnega poraznega stanja v Sloveniji nujno, je povsem jasno, ni pa jasno, zakaj bi po predlogu rebalansa proračuna morali biti ob tem najbolj prikrajšani na področjih, na katerih smo že tako ali tako na svetovnih lestvicah povsem na repu. Mogoče pa želijo naši voditelji doseči vsaj pri nečem 1. mesto tudi v svetovnem merilu, gledano z zadnje strani, seveda.
