Razmišljanje na Binkošti
| 12.06.2011, 06:29 Blaž Lesnik
Jezus, človeštvu si dal nov začetek s tem, da se je v tebi spravilo z Bogom. Iz našega notranjega kaosa ustvarjaš red in blagostanje bivanja, ki presega ta svet. Božji Duh, ki si ga dahnil v svoje učence, še danes prenavalja vse, ki so ti zvesti in ki so spoznali moč tvojega odpuščanja. Jezus, želim odpustiti kakor ti in ostati v tvoji ljubezni.
Prvi dan v tednu je prvi dan po soboti, ki je bila dan, posvečen Gosodu, zato se ga slavi s počitkom. Za soboto pa pride prvi dan v tednu, ki je prvi dan stvarjenja. Kot beremo v prvi Mojzesovi knjigi, je stvarjenje rojstvo reda iz kaosa, razdeljevanje svetlobe in teme. Vse to se v prvem dnevu stvarstva dogaja preko delovanja Božjega Duha. Jezus se svojim učencem prikaže na prvi dan v tednu, po naše bi temu rekli nedelja, in se jim da spoznati. Njegovo vstajenje prinaša v osebni in skupni kaos nov red. V temi in praznini, ki se nahajata v notranojosti učencev, se s tem, ko Jezus vdahne v njih Svetega Duha, vnovič začne stvarjenje in ponovno se vzpostavlja šalom, dobro bit vsega, kar je ustvarjeno. Ko Jezus pozdravi svoje učence, jih pozdravi s pozdravom šalom: mir vam bodi. A beseda šalom ni samo mir kot odsotnost napetosti ali nasilja. Veliko bolj pomeni kvaliteto tistega, ki biva kot dobro. Jezusov pozdrav ne samo, da odganja strah, v katerem se nahajajo učenci, temveč je uvod v to, kar bodo sedaj doživeli: prerojenje oziroma preustvarjenje od Svetega Duha.
Sedaj se začenja nova doba, doba enosti med človekom in Bogom. Ta enosti ni vezana na zunanje okoliščine sveta, temveč na notranjo kvaliteto odnosa med njima.To je odnos, o katerem je v Janezovem Evangeliju stalno govoril Jezus: enost.
Ljubezen in enost zaznamuje lastnost, ki jo Jezus zapušča svojim učencem in je hkrati njegov največji dar človeštvu, odpuščanje. In vendar Jezus odpuščanja ne more vsiliti. Na nas je, da si odpuščamo ali ne. Lahko razmišljamo o tem, kako popolno nam je odpustil Jezus in to postane zgled in motivacija za nas. Odrešenje je torej že naše, a usoda je še vedno v naših lastnih rokah.
RAZMISLI
Kako ti praznuješ prvi dan v tednu, dan novega stvarjenja? Kakšno mesto ima v njem Jezus?
Ali se kot kristjan doživljaš kot osebo, ki je ljubljena od Boga, ki so ji grehi odpuščeni in ki jo Jezus pozdravlja s pozdravom šalom (dobro je da si!).
Ali čutiš v sebi delovanje Svetega Duha, ki je tvoja globoka vez z Bogom in bližnjim? Preponaš ga po blagohotnosti, ki jo zmoreš vsaj občasno čutiti do sebe in vsega stvarstva?
Kaj ti pomeni odpuščanje? Ali lahko odpuščanje razumeš širše kot samo odpuščanje naštetih grehov, temveč kot od-puščanje – ne navezovanje na lastne grehe in grehe drugih?
