Tomaž Kuhar na konferenci slovenskih glasbenikov v Pliberku
Zborovsko ustvarjanje med Porabci
| 10.06.2011, 07:53 Matjaž Merljak
Zborovsko delovanje med našimi rojaki, ki živijo v Porabju na Madžarskem, je na 2. konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), predstavil Tomaž Kuhar. Prihaja iz Murske Sobote in je zadnjih pet let zborovodja komornega mešanega zbora v Monoštru. V njem pojejo samo slovensko govoreči pevci.
Spodnji zapis je povzet iz zbornika, ki ga je ob konferenci, ki je septembra 2010 potekala v Slovenj Gradcu in Pliberku, izdal SSK.
»Sto bi znau povedati, gda pa sto je začno tau porabsko pesem speivati …? Edno je gvüšno, pesen je naša, guči od nas, lejpa je nam zátok, ka je porabska, slovenska! Pesmi so vsigdar »slike« ednoga naroda ….« pove Irena Barber, dolgoletna, žal že pokojna, predsednica, pevka in ena od pomembnih gonilnih sil zbora Avgust Pavel iz Gornjega Senika, ob njegovi 60. obletnici delovanja.
Njena misel zagotovo najlepše zveni v izvirnem, porabskem »napevu«, zato jo táko navajam, verjetno pa, vsaj tokrat, «prevod« ne bo odveč:
»Kdo bi znal povedati, kdaj in kdo je začel peti porabsko pesem…? Eno je zagotovo, pesem je naša, pripoveduje o nas, lepa nam je zato, ker je porabska, slovenska! Pesmi so zmeraj »slike« nekega naroda…»
Porabje je moj poseben kotiček že dobrih štirideset let, odkar sem kot pevec MePZ Štefan Kovač iz Murske Sobote na koncertu v Gornjem Seniku v nabito polni dvorani z obrazov poslušalcev razbral izjemno naklonjenost Porabcev slovenski govorici in pesmi - enako pri mladeži, kakor tudi pri odraslih. Ekonomske razmere, politična situacija, življenjske poti in usode, skrb za boljši jutri in še drugi dejavniki skrčili možnosti za vsakdanji pogovor v slovenskem jeziku - knjižnem ali narečju.
Potrditev, da je naklonjenost pristna, pa sem dobil dobrih deset let kasneje kot mentor zboru Avgust Pavel iz Gornjega Senika in mladinskima zboroma iz Monoštra in Gornjega Senika. Pri njih so bili vnema, skrb in navdušenje za pripravo Porabskega dneva v Cankarjevem domu leta 1984, izjemna. Prireditev v Gallusovi dvorani je tistikrat izzvenela kot pravi praznik porabskega slovenstva.
Od takrat do danes je Mešani pevski zbor Avgust Pavel za Porabje ustvaril veliko razveseljivega in dragocenega. Njihov repertoar in koncertni sporedi so pravo razkošje raznolikosti in bogastva napevov in izpovedi, obsegajo porabske pesmi, ki so jih za njihov zbor priredili skladatelji Samo Vremšak, Viktor Mihelčič, Radovan Gobec, Uroš Krek in Janez Močnik, slovenski zborovodje pa smo jih z veseljem uvrščali v svoje programe. Slovenske ljudske in umetne pesmi pojejo največ v priredbah Emila Adamiča, Frana Venturinija, Vasilija Mirka, Danila Švare, Miroslava Vilharja, Davorina Jenka ... Poleg tega v svoj repertoar uvrščajo tudi pesmi iz starejših obdobij in cerkvene pesmi. Zbor, ki deluje neprekinjeno od leta 1938, ostaja v regiji najuspešnejša kulturna skupina, znana na Madžarskem in izven njenih meja. Odmevnih nastopov je bilo veliko, tako v Porabju in na Madžarskem, kakor tudi v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Srbiji. Leta 1998 je zbor pod vodstvom Marije Trifusz izdal kaseto; zgoščenko so posneli štiri leta kasneje. Pri tem ne gre spregledati, da mu je Inštitut za madžarsko kulturo leta 2005 podelil priznanje za ohranjanje slovenske ljudske pesmi in diplomo PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE. Le upamo lahko, da bo zbor s tako zagnanostjo deloval še dolgo. Ne bijejo plat zvona, zaskrbljeni so, da jim nebi usahnila finančna podpora. Radi bi namreč še naprej delali.
Mlada skupina smo, nova sezona nam bo peta, jubilejna. Pozna jesen leta 2006 je nanesla na naše sodelovanje. Le čemu neki? Čim več slovenske govorice naj se sliši tudi v Monoštru, med petjem pa se to najbolje dá, je bila ideja gospe Klare Fodor in Marijane Sukič. In, ker je Porabje tudi moj kotiček, nisem okleval, ko so me zaprosili za sodelovanje.
Čeprav večina pevcev v zboru ni imela pevskih izkušenj, nas začetniške tegobe niso zlomile. Z veliko vztrajnostjo smo postali zbor, ki mu uspevajo prepričljive interpretacije, ubran zvok in lepa izgovarjava. Veselimo se, da smo v Monošter prinesli tudi prleško govorico pevcev MePZ Radenska, saj jih pet iz tega zbora navdušeno poje s Porabci.
Do sedaj se nam je nabralo kar nekaj odmevnih nastopov na revijah v Murski Soboti, v Monoštru (Pesem ne pozna meja), Budimpešti, Sombotelu in Ljubljani (Cankarjev dom). Pojemo slovenske narodne pesmi, umetne pesmi slovenskih in tujih avtorjev različnih vsebin in stilnih obdobij (Kodály, Haendel, Praetorius, Ipavci, Adamič ), seveda pa tudi izvirno ljudsko - po porabsko.
