Predstavniki verskih skupnosti o 20-ih letih Slovenije

Slovenija | 25.06.2011, 01:00

Predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji precej podobno ocenjujejo 20 let samostojne države. Menijo, da smo dosegli veliko, a opozarjajo, da smo začeli nekoliko šepati pri ohranjanju temeljnih vrednot.

Predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres, poudarja, da smo se pred 20-imi leti najprej borili za spoštovanje človekovih pravic in nato za samostojno civilno družbo. "Šele na koncu, ko se je čutilo, da naše slovenske družbe ne bomo mogli demokratizirati ne da bi hkrati postali samostojni, se je začel postopek samostojnosti," je dodal. Nadškofa Stresa je njegov predhodnik nadškof Alojzij Šuštar v letih prebujanja postavil za predsednika Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Zato je tiste čase res doživljal "predvsem s stališča širjenja prostora za civilno družbo, za varstvo človekovih pravic". Kot je še dejal, je bila prav tu "Komisija pravičnost in mir pomemben dejavnik, a ne edini".

Evangeličanski škof Geza Erniša se iz časa osamosvojitve leta 1991 spominja simbolnega dogodka, ko "sta pred slovenskim parlamentom slovensko lipo blagoslovila predstavnika zgodovinskih slovenskih cerkva, takratni nadškof Šuštar in takratni senior Novak". Povedal je še, da je tudi na prošnjo evangeličanov v Sloveniji svetovna luteranska zveza pomagala pri iskanju podpore mednarodne skupnosti. Po njegovem je Slovenija "kljub porodnim in poporodnim težavam dosegla napredek, ki ga je treba ceniti".

Paroh Peran Bošković je primerjal položaj Srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji pred dvajsetimi leti in danes. Dejal je, da so bili takrat v neki anketi ocenjeni kot neželeni sosedi. "Razumljivo. Vojna je naredila svoje. A pomislil sem, da imamo veliko nalogo: s svojim življenjem pokazati temu okolju, državi, v kateri živimo, da nismo krivi vsi, da želimo pomagati pri napredku te družbe." Danes so po njegovem spoštovan in enakopraven del večinske skupnosti.

Tudi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je kljub nekaterim težavam pozitivno ocenil sobivanje muslimanov z večinsko skupnostjo. "Demokratična družba v Sloveniji je spoznala, da je za muslimane pomembno, da imajo svoje nagrobne spomenike. To se ni moglo zgoditi v prejšnji državi, kjer ni bilo pomembno, kako se počutijo ljudje," je dejal. Meni, da je treba premisliti, kaj je bilo v 20-ih letih dobrega in kaj ne. Kot je dodal, si vsi želimo še boljšega življenja. Povabil je h gradnji strpne družbe, ki bo razumela in spodbujala tudi duhovno rast.