20-letnica samostojnosti in slovenska diplomacija
Slovenija
Inštitut Jožeta Pučnika je v Ljubljani pripravil okroglo mizo o jugoslovanski, slovenski in evropski diplomaciji v zadnjih dvajsetih letih. Nanjo so povabili evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, ustavnega sodnika in dolgoletnega diplomata Ernesta Petriča, nekdanjega večkratnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla ter diplomata Matjaža Šinkovca.
Rupel je v svojem nastopu poudaril, da je slovenska diplomacija nastala na pogorišču jugoslovanske in ima z njo precej povezav. V njej je namreč delovalo mnogo Slovencev, ki so se v prelomnem trenutku pred 20-imi leti pridružili slovenski diplomaciji. Rupel želi, da bi bili Slovenci bolj prepoznavni in dejavni v evropski diplomaciji. Po njegovem mora biti naša država na tem področju uspešnejša. Rupel je prepričan, da bo Slovenija v prihodnje večino svojih diplomatskih predstavništev v državah Evropske unije obdržala, nekatera veleposlaništva pa bi lahko spremenila v kulturne ali gospodarske centre.
Peterle, tudi nekdanji predsednik vlade, je dejal, da se je slovenska diplomacija, prav tako tudi slovenska zunanja politika, začela, ko smo začeli v odnosih s tujimi partnerji razlagati naše politične cilje. To po njegovih besedah pomeni tudi vključevanje slovenskih strank v internacionale, kjer so imele možnosti zunanjepolitičnih nastopov. To se je po njegove pokazalo predvsem takrat, ko je bilo treba doseči mednarodno priznanje Slovenije. Peterle pogreša več kontinuitete in konsenzualnosti v slovenski zunanji politiki, pri tem poudarja spremembo v politiki do Hrvaške ob menjavi oblasti. Želi tudi, da sistema dela na zunanjem ministrstvu ne bi ob vsaki menjavi oblasti postavljali na novo.
Petrič je dejal, da je bila slovenska zunanja politika v zadnjih 20-ih letih na splošno uspešna. Po njegovem smo dosegli vse, kar smo si zastavili. Ob tem je omenil tudi nekaj težav, kot je poudaril, bi pri nekaterih točkah lahko dosegli več. Dodal je še, da je Slovenija danes resna in spoštovana država, ki je opravljala vse mogoče funkcije. A meni, da je počasi nastopil čas, ko se moramo zediniti o tem, kaj so naši konkretni interesi, bodisi v odnosih s sosedi bodisi v odnosih z našimi partnerji v jugovzhodni in vzhodni Evropi ter tudi glede notranje organizacije zunanjega ministrstva.
Šinkovec je medtem dejal, da je Slovenija v 20-ih letih samostojnosti dokazala, da ima talent na področju zunanje politike, saj ni naredila samo tistega, kar se je pričakovalo od nove članice mednarodne skupnosti, ampak je to storila vzorno. Poudaril je, da je bila slovenska zunanja politika mednarodno zaželena in všečna ter je državo pripeljala tja, kamor smo želeli.
