Vloga delavstva v času osamosvajanja Slovenije
Slovenija
Delavstvo je pred dvajsetimi leti odigralo zelo pomembno vlogo. To je bilo glavno sporočilo javne tribune, ki jo je ta teden v Ljubljani pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Na njej so o pomenu stavkovnih gibanj in novih sindikatov v postopkih osamosvajanja in graditve demokratične Slovenije spregovorili Slavko Kmetič, Janko Prunk in Jože Erčulj.
Kmetič, ki je nekdanji predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, je med drugim poudaril, da slovenska država ni nastala sama od sebe. Po njegovem se prepogosto pozablja, da so v času osamosvojitvenih teženj sindikalna gibanja in delavstvo kot tako odigrala eno pomembnih vlog. Kot je dodal, so bile v takratnem času spontane prekinitve dela vodene s strani delavstva. "Kljub temu, da smo imeli zvezo sindikatov, ta sindikat pri vodenju stavk ni naredil nič." Pojasnil je, da so stare sindikalne strukture mirovale tudi zato, ker je na prvih volitvah zmagal Demos, "ki je bil njihov ideološki sovražnik, kljub temu da je to grozljivo, kajti Demos ni šel na izključitev".
Po Kmetičevem mnenju je boju delavstva v slovenski osamosvojitveni zgodovini treba dati mesto, ki si ga zasluži, saj so se takrat dogajale "dramatične, zgodovinske stvari in pravi čudež je, da smo kot država kot celota ali kot posamezniki kot delavstvo, to preživeli". Ob tem je še poudaril, da so številni, ki so bili na čelu spontanih stavk ali novoustanovljenih neodvisnih sindikatov, doživljali pritiske, saj je bilo to prepovedano in je zato od vseh terjalo veliko mero poguma.
Zgodovinar Prunk je spregovoril o tem, kako je komunizem na Slovenskem držal ljudi pod nadzorom. Po njegovem so bili ljudje zato še posebej previdni. "Čeprav je bil komunizem ideološko zelo močan, je v Sloveniji kot prvi državi v Evropi prišlo do spontanih zahtev po novih strankah," je še dejal in dodal, da smo v Sloveniji "avtonomno in avtohtono prednjačili pri razkroju komunističnega sistema". Tudi Prunk je ocenil, da se je v Sloveniji zvrstila vrsta spontanih delavskih stavk, in se strinjal s trditvijo, da je slovenski delavski razred imel pogum, saj so bile javne zahteve po novih strankah takrat kaznovane. Zadnje čase je zelo poudarjena vloga intelektualcev in izobražencev, a po Prunkovih besedah ne sme zanemarjati vloge delavstva.
Erčulj, predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v Litostroju, je podrobneje spregovoril o litostrojski stavki, ko so delavci spontano ustavili stroje in se takrat neorganizirano odločili, da bodo stavkali najprej pred šišensko občino in nato pred skupščino. Pojasnil je, da je takratni sindikat nastal iz nič, saj ni bilo članarin, v Litostroju pa je bilo čutiti veliko pritiskov "režimskega" sindikata, ki je takrat že obstajal in ki je zagovarjal tezo, da več sindikatov v nekem podjetju že pomeni razpad sistema.
V razpravi so sodelovali nekateri vodilni sindikalisti takratnega in zdajšnjega časa. Spregovorili so o pomenu neodvisnih sindikatov nekoč in danes ter vlogi sindikatov in vodilnih sindikalistov v trenutnem mandatu vlade. Ocenili so tudi nekatere aktualne razmere z vidika delavstva.
