Slovensko gospodarstvo po 20-ih letih samostojne države
Slovenija
Slovenija je nekdaj veljala za najbolj razvito jugoslovansko republiko. A ob svoji dvajsetletnici se je znašla v krču gospodarske in tudi politične krize. Slovensko gospodarstvo je bilo sicer precej prizadeto že takoj po osamosvojitvi, predvsem zaradi izgube trgov in inflacije v porastu, pa tudi denacionalizacije in privatizacije. Po letih trdega dela je le dobila krila, a ji je ta v zadnjih letih spodrezala svetovna gospodarska in finančna kriza.
Prva leta po osamosvojitvi so bila za slovensko gospodarstvo zelo težka. Izguba jugoslovanskega trga je prepolovila vrednost izvoza ter povzročila velik padec proizvodnje in negativno gospodarsko rast. BDP je prvo leto padel za skoraj 9, naslednje leto še za dobrih pet odstotkov. Pet let po osamosvojitvi je bil bruto domači proizvod končno na ravni pred njo. Sledilo je desetletje neprestane rasti, vse do rekordne višine 6,9 odstotka v letu 2007. Če potegnemo črto, se je BDP v teh dveh desetletjih zvišal za 73 odstotkov.
"Mislim, da je Slovenija od osamosvojitve dosegla velik napredek, vendar še zdaleč ne takšnega, da bi lahko bili z doseženim zadovoljni," meni generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole. Za praznovanje 20-letnice v senci krize in osemodstotnega padca BDP v dveh letih po njenem ni odgovorna le gospodarska kriza, "temveč napačne politične odločitve prejšnje in neučinkovito delovanje zdajšnje vlade".
Povečevanje gospodarske aktivnosti v obdobju pred krizo je po mnenju analitikov v premajhni meri temeljilo na strukturnih premikih in izboljšanju konkurenčnosti, spremembe v smeri tehnološko zahtevnih dejavnosti in intenzivne uporabe znanja pa so bile skromne. V ozadju pa je bila premajhna usmerjenost v tehnološko prestrukturiranje, inoviranje in dvig dodane vrednosti. Ekonomist Maks Tajnikar zato zatrjuje, da "tudi če svetovne krize ne bi bilo, bi verjetno gospodarski razvoj od leta 2003 naprej sam po sebi pripeljal do krize tudi v Sloveniji".
Svetovna gospodarska kriza je tako le razkrila ranljivost slovenskih podjetij, ki so se zanašala na neusahljivost bančnih virov. Ko so banke v bojazni, da posojenega denarja ne bodo več videle, zaprle pipico, so se podjetja znašla v likvidnostnih težavah, ki so vodile v stečaj ali prisilno poravnavo. Do tega so nekatera podjetja privedli tudi menedžerji, ki jih je pohlep po osebnem zaslužku v času privatizacije premamil v napačne poteze.
Zdaj se Slovenija z rahlo rastjo počasi pobira, a kot pravi nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, "na obzorju ni nekega resnega okrevanja, temveč neka stagnacija, tako da bo ta kriza in njene posledice očitno trajalw bistveno dlje, kot smo predvidevali v začetku". Izhod iz krize je še toliko večji zaradi politične krize in krizo nezaupanja javnosti, s katero se sooča vlada.
