Volivci zavrnili zakon o delu na črno

Slovenija | 06.06.2011, 08:10

Volivci so na referendumu po neuradnih izidih z več kot 75 odstotki glasov zavrnili novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Minister za delo Ivan Svetlik meni, da je to korak stran od socialne države, ki bo imel za posledico manj delovnih mest, prvak SDS Janez Janša pa, da se ne bo zgodilo nič in bo le manj slabe volje.

Zavrnitev zakona o delu na črno bo imela negativne posledice, je neuradni izid referenduma komentiral minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. "To bo pomenilo manj delovnih mest, manj možnosti za podjetništvo in šibkejši obe javni blagajni. To je korak v napačno smer. To je korak stran od socialne države," je dejal.

Prvak SDS Janez Janša, čigar stranka je bila predlagateljica referenduma, pa je zavrnitev novele pozdravil. "Ljudje so glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše - in imajo prav," je dodal. Zaradi padca zakona po njegovem mnenju ni treba storiti nič, "samo manj slabe volje bo v Sloveniji".

Prvaka SLS in SNS Radovan žerjav in Zmago Jelinčič sta tudi neuspeh te novele pripisala napakam vlade. Da so volivci danes glasovali proti vladi, je menil predsednik Zares Gregor Golobič. Katarina Kresal LDS pa je navedla, da od premierja Boruta Pahorja zdaj pričakuje dolg pogovor o tem, kako naprej.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da se v njegovi stranki o noveli niso opredeljevali, ker "ne gre za pomembne teme". Kot je zatrdil, je bila pokojninska reforma tista, ki bi vplivala na vsakdanje življenje. Ob tem pa je vendarle izpostavil, da so ljudje danes jasno povedali, da je bil zakon o delu na črno slabo pripravljen in da so proti tovrstnim rešitvam vlade.

Tudi v sindikatih se s to novelo niso posebej ukvarjali. Kot je danes dejal Predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije-Solidarnost Branko Celinšek, se pri njih glede predlaganih sprememb sploh niso izjasnili.

Več zanimanja za izid referenduma o noveli o delu na črno so pokazali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Predsednik Štefan Pavlinjek je izrazil razočaranje nad tem, da zakon o preprečevanju dela na črno ni dobil potrebne podpore. V interesu jim je namreč, da se "šušmarstvo" omeji. "To normalno napravi vsaka država. Konec koncev imamo po eni strani velik primanjkljaj v proračunu, po drugi strani pa gledamo zraven denar, ki gre preko dela na črno na veliko mimo proračuna," je dejal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je izpostavil, da je že v obstoječi zakonodaji možnosti za preprečevanje dela na črno toliko, da padec novega zakona na referendumu ne bo kaj prida vplival na obstoječe stanje. "Vsekakor pa je seveda vprašanje, kako se bo začelo bolj učinkovito izvajati nadzor. Ta bo tisti, ki bo izboljšal situacijo," je povedal.

Glavne spremembe, ki jih je predvidevala zavrnjena novela, so se sicer nanašale na strožji in bolj učinkovit nadzor ter na širitev pristojnosti nadzornih organov.

Novela je narekovala tudi višje globe. Za ponavljajoče in hude kršitve je bilo predvideno plačilo dvakratnika predpisane globe. Posameznik, ki bi prijavil delodajalca, bi bil oproščen sankcij, delodajalec, ki bi zaposloval na črno, pa bi moral v treh dneh po ugotovitvi kršitve takšnemu delavcu izročiti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in mu za zadnje tri mesece plačati vse prispevke za socialno varnost.

V SDS in SNS so bili že od začetka prepričani, da novela omejuje sosedsko pomoč, v največji opozicijski stranki pa so med kampanjo očitke glede sosedske pomoči še zaostrili, saj so trdili, da jo predvidene spremembe uničujejo in da vodijo v ovaduštvo. Prav tako so menili, da novela uničuje podeželje.

Na ministrstvu za delo so odgovarjali, da člen glede sosedske pomoči veljavnega zakona praktično ne spreminja, v zvezi s kmetijstvom pa so zatrjevali, da novela širi možnosti legalne brezplačne pomoči ob sezonskih konicah, kakršna je trgatev, s sosedov še na sorodnike in prijatelje.