Pokojninska reforma prepričljivo zavrnjena

Slovenija | 06.06.2011, 08:05

Po neuradnih delnih izidih so volivci na današnjem referendumu prepričljivo, z 72,18 odstotka glasov, zavrnili pokojninsko reformo. Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vlada predvidoma pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Nanj pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je dejal.

Vlada je z reformo, ki jo je državni zbor dokončno sprejel 23. decembra lani, želela postopno dvigniti upokojitveno starost za oba spola na 65 let, pri tistih, ki so začeli delati mladi, pa podaljšati pokojninsko dobo za tri leta.

Zavrnitev pokojninske reforme "pomeni nadaljnje padanje pokojnin. Pomeni tudi vse resnejšo grožnjo pokojninski blagajni," je v odzivu na izide referenduma dejal minister za delo Ivan Svetlik. Odstopiti zaradi izida ne namerava, bo pa svoj položaj vezal "na voljo predsednika vlade".

Sporočilo referenduma je jasno, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič po objavi delnih neuradnih izidov. "To je sporočilo ljudi, ne sindikatov. Politiki pa morajo sprevideti, da morajo sindikate upoštevati kot enakovredne partnerje," je opozoril.

Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Dušan Rebolj bo zahteval odstop premiera Boruta Pahorja in ministra za deli Ivana Svetlika. "S takšnim izidom glede pokojninske reforme in ostalih zakonov ljudje sporočajo, da ne podpirajo pokojninskih in strukturnih reform, ki temeljijo predvsem na nepravičnosti in na zniževanju pravic," je menil.

Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da v SDS pozdravljajo prepričljivo zavrnitev pokojninske reforme. Pokojninski sistem bo treba prilagajati demografskim in ekonomskim trendom, pravi. Nujno bo treba uvesti pokojninski osebni račun. Ta ne bo odpravil solidarnosti, odpravil pa bo privilegije, je poudaril.

Fraza pravi, da imajo volivci vedno prav, "kljub temu pa mislim, da je izgubljena neka prihodnost in neka varnost, vsaj kar zadeva pokojninsko zavarovanje", je v odzivu na izide referenduma dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Ob tem je dodal, da bodo Slovenke in Slovenci pred isto nalogo hočeš ali nočeš ponovno postavljeni v prihodnosti.

Predsednica LDS Katarina Kresal je povedala, da od predsednika vlade pričakuje dolg in resen pogovor o tem, kako on vidi nastali položaj in kako naprej. Na vprašanja, ali se je stranka pripravljena umakniti, pa je odgovorila, da položaj ni enoznačen.

Izidi, kot jih kažejo delni rezultati referendumov o treh zakonih, po ocenah prvaka Zares Gregorja Golobiča niso presenečenje, saj so volivci danes glasovali o vladi. Nizka kredibilnost vlade je ovira na vsakem njenem koraku, pravi Golobič.

Žal je padla reforma in ne bo padla vlada, moralo bi se zgoditi ravno obratno. Sprejeti bi morali reformo in pasti bi morala vlada, meni predsednik SLS Radovan Žerjav. Aktivnosti pa je po njegovem treba čim prej nadaljevati, saj je pokojninsko reformo potrebno sprejeti čim prej.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je presenečen, da izidi referenduma kažejo na tako veliko razliko med podporniki in nasprotniki zakona. Meni, da je bila glavna napaka vlade za tak rezultat to, "da je šla na silo" ter da ni iskala širšega soglasja. Rezultati po Erjavčevih besedah pomenijo, da se bo treba pripraviti na nov dogovor.

Rezultati vseh treh referendumov so bili za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča pričakovani. "Vlada je že v samem izhodišču naredila nekaj napak - ni se hotela pogovarjati ne z opozicijo ne s sindikati," je dejal.

Predstavniki delodajalcev so poudarili, da se vsi zavedajo nujnosti pokojninske reforme, in zato pozvali k čim prejšnjemu zagonu pogajanj za pripravo nove različice pokojninske reforme.

Padec pokojninske reforme na referendumu pomeni, da državni zbor zdaj leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino. Vlada je že večkrat poudarila, da bo padec reforme, ki je po njenem mnenju potrebna predvsem zaradi demografskih sprememb, pomenil še večje varčevanje, saj bo treba prihraniti dodatnih 300 milijonov evrov.

Na finančnem ministrstvu so napovedali, da bo treba v primeru neuveljavitve zakona sprejeti interventni zakon. Ta naj bi radikalno omejil zaposlovanje v javnem sektorju in zarezal v socialne transferje.

V Sloveniji je sedanji pokojninski sistem začel veljati leta 2000, prinesel pa je možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja ter zaostril možnosti za upokojitev. V Sloveniji je bilo leta 2010 povprečno število upokojencev iz obveznega zavarovanja 552.561 , primerljiv podatek iz leta 1990 pa govori o 356.274 upokojencih.