Po podatkih ankete Slovenski utrip bodo padli vsi trije referendumi

Slovenija | 03.06.2011, 17:52

Po anketi Slovenski utrip, ki jo je opravila Fakulteta za uporabne družbene študije, bi v nedeljo padli vsi trije referendumi. Proti pokojninski reformi bi glasovalo 49,5 odstotka vprašanih, proti zakonu o delu na črno 58 odstotkov, proti arhivskem zakonu pa 42 odstotkov. Po raziskavi vlade ne podpira tri četrtine vprašanih.

Po anketi sodeč se bo nedeljskih referendumov zagotovo udeležilo 63,4 odstotka, verjetno pa 15,7 odstotka vprašanih. Da na referendum ne bodo šli, se je odločilo 17,7 odstotka anketirancev, kar po mnenju predstavnika FUDŠ Boruta Rončeviča kaže na to, da bo udeležba v nedeljo visoka.

Proti pokojninski reformi bi glasovalo 49,5 odstotka, za pa 27,5 odstotkov vprašanih. Za odgovor "ne vem" se je odločilo 22,9 odstotkov. Reformi najbolj nasprotujejo anketiranci v srednjih letih in osnovno izobraženi. Nasprotovanje pa upada z višanjem dohodka in večevanjem naselja bivanja.

Zakon o preprečevanju dela na črno podpira dobrih 19,1 odstotka, proti njemu pa je 58,1 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je 22,7 odstotka anketirancev. Nasprotovanje zakonu se povečuje s starostjo, pada pa s stopnjo izobrazbe, višino dohodka, velikostjo naselja in stopnjo urbanosti.

Proti zakonu, ki omejuje dostop do arhivov, bi se opredelilo 42 odstotkov, za bi bilo 23 odstotkov vprašanih. Neopredeljenih je 34,9 odstotka anketirancev. Nasprotovanje zakonu narašča s starostjo in pada z višino mesečnega dohodka.

Iz rezultatov ankete so pripravili projekcijo referendumskih izidov, ki upošteva tudi napoved zanesljivosti udeležbe na referendumu. Med tistimi, ki se bodo referendumov zanesljivo udeležili, bo proti pokojninski reformi glasovalo 66 odstotkov vprašanih, za pa 34 odstotkov. Zakon o preprečevanju dela na črno bo podprlo 25 odstotkov, proti njemu bo glasovalo 75 odstotkov vprašanih. Zakon, ki omejuje dostop do arhivov, pa bo zavrnilo 66 odstotkov, zanj pa bo 34 odstotkov anketirancev.

Delež tistih, ki ne podpirajo vlade, narašča, saj jo ne podpira kar 74,5 odstotka, podpira jo 21,9 odstotka vprašanih. Za odgovor ne vem se je odločilo 3,5 odstotka anketiranih. Nasprotovanje vladi se krepi s starostjo, najbolj ji nasprotujejo podporniki strank SNS in SDS.

Na vprašanje, kako bi morala vlada ravnati v primeru padca pokojninske reforme, je 35 odstotkov vprašanih menilo, da naj odstopi, 27,3 odstotka, da naj odstopi in naj bodo predčasne volitve, 26,7 odstotka pa, naj nadaljuje z delom. Za odgovor ne vem pa se je odločilo 10 odstotkov vprašanih.

Če bi bile v nedeljo parlamentarne volitve, bi največ podpore prejela SDS (17 odstotkov), kaže anketa. Sledita SD z 11-odstotno podporo in SNS s šestimi odstotki glasov. DeSUS in LDS bi prejela pet odstotkov podpore, SLS in NSi 3 odstotke, Zares pa en odstotek glasov. Neodločenih je bilo 19 odstotkov vprašanih, medtem ko ne bi nobene stranke volilo 29 odstotkov.

Med vprašanji je bilo tudi naj ocenijo stranke glede na to, koliko so jim blizu. Najbolje ocenjen je bil DeSUS (2,5), sledita SDS in SLS z oceno 2,4, SD in SNS (2,3), na koncu pa so LDS (2,2), NSi (2,0) in Zares (1,9).

Glede politične uvrstitve Slovenk in Slovencev med desno in levo, se jih je najmanj uvrstilo na desnico (10,5 odstotkov) in desno sredino (16,6 odstotkov). Za levico se jih je opredelilo 17,1 odstotka, na levo sredino pa 17,7 odstotkov. Narašča pa delež tistih, ki se ne želijo nikamor uvrstiti (38 odstotkov).

Anketo so izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Med 27. majem in 1. junijem so telefonsko anketirali 917 polnoletnih državljanov.