Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
dr. Leon Oblak (foto: ARO)
dr. Leon Oblak

Pridi Sveti Duh, daj nam dar modrosti!

| 10.06.2011, 15:15

Sploh mi ni bilo treba razmišljati o vsebini današnjega komentarja. Vse politične in gospodarske teme tega tedna postanejo neznatne, če se pripravljamo na Binkošti. Še celo vladni debakel na nedavnem trojnem referendumu popolnoma zbledi ob tem, tretjem največjem prazniku cerkvenega leta.

V teh dneh bi morala na naših ustnicah biti samo ena molitev, samo ena prošnja: »Pridi Sveti Duh, napolni nam srca s svojimi sedmimi darovi, posebej pa z modrostjo!« Med vsemi darovi Svetega Duha, smo prav modrosti najbolj potrebni. Vsi, brez izjeme. Tisti, ki se zavedamo, da jo lahko prejmemo le od Njega in ga za modrost vsak dan prosimo, še bolj pa tisti, ki se tega ne zavedajo in so prepričani, da so sami dovolj modri. Edini, ki nam lahko presvetli pamet, srce in tudi dušo, je Sveti Duh. Kristjani se prav gotovo premalo zavedamo pomena tretje Božje osebe. Prva in druga Božja oseba sta nam nekako bližji, bolj razumljivi.

Zakaj je tako pomembno, da se odpremo Svetemu Duhu, da ga povabimo in sprejmemo v svoja srca? Če v nas ne prebiva Sveti Duh, ne moremo živeti polnega življenja, sploh ne moremo biti pravi kristjani. Če ne živimo iz Svetega Duha, ki je Kristusov duh, ki nas podpira in spodbuja k dobremu, ne moremo spolnjevati največje zapovedi – ljubezni. Prav prihod Svetega Duha nam omogoči, da razumemo in govorimo en jezik – jezik ljubezni. Če bi vsi ljudje (s)prejeli Svetega Duha, bi na svetu v trenutku zavladalo razumevanje in sožitje.

Pridi Sveti Duh, daj nam dar modrosti! Kakšna škoda, da se ljudje ne zavedajo moči, ki jo ima ta prošnja. Življenje brez tretje Božje osebe se zrcali v številnih zgrešenih odločitvah. Dokler so to majhne, manj pomembne odločitve, zadeva še ni tragična, ko pa gre za strateške odločitve, potem pa ima odsotnost Svetega Duha boleče, dolgoročne posledice. Poglejmo samo to našo ubogo domovino. Kakšen strašen deficit modrosti je v Sloveniji. Kam so jo pripeljali tisti, ki jo vodijo oziroma bolj naravnost povedano, ki jo na tak ali drugačen način uničujejo. Pa se imajo za modre. Dejansko pa so tako polni napuha, da se učinkov svojih zgrešenih odločitev sploh ne zavedajo. Visoko izobraženi egocentrični prevzetneži brez pravih vrednot. Polne glave, prazna srca. Polni sebe, prazni za druge. In kar je najhujše – brez sramu. Sploh ne razlikujejo več dobro od slabega. Dve Božji zapovedi »ne laži« in »ne kradi«, ki naj bi jih v normalnih družbah upoštevali tako verni, kot tudi neverni, so zamenjali z besedno zvezo »znajdi se«. Vest jim je popolnoma otopela. Brez Svetega Duha, ki utrjuje človekov značaj in ga krepča v dobrem, človek tone vedno globlje in če je na mestu, kjer odloča tudi o usodi drugih, vleče s sabo v pogubo še vse ostale. Tisti, ki trenutno upravljajo s Slovenijo, bodo to, nekdaj lepo deželo, brez dvoma uničili.

Pa jih ne smemo obsojati. Sploh pa ne vse, saj nekateri niti ne vedo, kaj delajo. Bili so legitimno izvoljeni na demokratičnih volitvah in na našo veliko žalost pač ne spoznajo ali pa ne priznajo, da je modrost izključno dar Svetega Duha. Krivce je treba iskati drugje. Krivci smo volivci. Tudi kristjani. Ni jih malo, ki že vrsto let volijo liberalce. Sam jih poznam kar nekaj. Pridi Sveti Duh, daj jim dar modrosti, dokler je še čas! Kako je človek lahko zaslepljen, če mu Sveti Duh ne odpre oči. Ni mi razumljivo, kako lahko kristjan voli nekoga, ki je prepričan, da večno življenje ne obstaja. Nekoga, ki venomer poudarja, da se živi samo enkrat in da je treba izkoristiti vse, kar življenje ponuja, ne glede na to ali je to moralno ali ne. Liberalizem brez etike, kakršnega nam skušajo vsiliti nekateri politiki v Sloveniji, je vendar celo večje zlo od komunizma. S svojo izkrivljeno liberalno miselnostjo bodo samooklicani »borci za svobodo« popolnoma izničiti tradicionalne vrednote Slovencev. Zelo dobro jim to uspeva. Kako uničujoč je šele potuhnjen »zares«-ni liberalizem, ki je že nekaj časa sinonim za korupcijo, bodo nekateri spoznali šele takrat, ko bo prepozno.

Ampak tudi slovenski liberalci so Božji otroci. Tudi za njih se je Kristus daroval na križu. Tudi njih bi Mati Marija rada pripeljala v večno življenje. Morda preko nas. Morda smo prav mi, ki ob njih najbolj trpimo, poklicani, da jih z molitvijo, s svojim zgledom, z dobrimi deli, predvsem pa z ljubeznijo, spreminjamo in dokončno spremenimo. Kdor bo koga od njih pripeljal na pravo pot, bo gotovo prejel bogato plačilo v nebesih. Poskusimo jih spremeniti, voliti jih pa res ni treba, če želimo dobro sebi in naši domovini.

Stanje duha v slovenski družbi je na najnižji možni točki. Si lahko predstavljate, da se moramo v 21. stoletju boriti celo za osnovno celico družbe – za družino in proti sprejetju družinskega zakonika, ki družino ponižuje. V tako globokem mraku smo, da nas edino močni »premiki v glavah«, predvsem pa »premiki v srcih« lahko vrnejo v življenje vredno življenja. Sveti Duh je tisti žarek, ki lahko to temno noč presvetli. Vsakega od nas se lahko dotakne, če le želimo. Ko so bili apostoli napolnjeni s Svetim Duhom, so začeli pogumno pričevati o Jezusu Kristusu in njegovem odrešenjskem delu. Tudi danes smo lahko kristjani navdušeni, polni veselja, miru in ljubezni, predvsem pa pogumni in pristni Kristusovi pričevalci, če le dovolimo, da v nas biva Sveti Duh.

Naj bo Binkošti naš praznik. Resničen, doživet. Odprimo svoja srca. Dovolimo, da nas Sveti Duh napolni. Premaknimo se iz skupine mlačnih v skupino odločnih in navdušenih kristjanov. Spremenimo najprej sebe, potem bomo sposobni spremeniti okolje v katerem živimo in potem bomo lahko začeli spreminjati Slovenijo. Taka, kot je zdaj, nam pa res ne more biti všeč. In brez strahu. Prepričani ste lahko - vse zmoremo v Njem, ki nam daje moč.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.