Sivo-črno na vse strani gospodarskega neba

| 06.06.2011, 13:54

Znan je podatek, da se je v obdobju zadnjih petnajst le obseg sive ekonomije v Sloveniji konstantno povečeval. Največkrat se v praksi navajata dva razloga, in sicer prevelika dajatvena bremena in neučinkovit trg dela. Vlada je v tem obdobju sicer pripravila vrsto zakonskih sprememb, med drugim tudi o zaposlovanju in delu na črno, kateremu pa na včerajšnjem referendumu Slovenci nismo dali zelene luči. Predlogu zakona se očita predvsem omejevanje sosedske pomoči. Katero potezo v zvezi s tem zakonom bo sedaj naredila vlada, bo seveda pokazal čas, a na dosedanje izkušnje nas ne more presenetiti prav nič. Dejstvo pa ostaja, da delo in zaposlovanje na črno predstavlja tveganje in negativne posledice dela in zaposlovanja na črno, tako z vidika socialne države, gospodarstva kot tudi posameznika.

Sicer pa bi bilo po mnenju obrtnikov in podjetnikov za zmanjšanje sive ekonomije potrebno končati postopke za sprejetje zakona o graditvi objektov, zakona o kmetijstvu in zakona o dohodnini, predvsem pa zakona o delovnih razmerjih. Rešitve pa po mnenju gospodarske ministrice predstavljajo še združevanje manjših podjetij v konzorcije za lažje konkuriranje velikim na domačem in tujem trgu ter pomoč diplomacije v tujih državah. Na drugi strani pa finančni minister navaja še eno rešitev za gradbeni sektor. Reševanje gradbincev naj bi potekalo v smeri preprečevanja cen pod stroški del. Zaradi krize v gradbeništvu je po podatkih ministrstva za finance prispevala izgubo ene odstotne točke gospodarske rasti in zato napovedujejo dodatne garancije za pridobivanje posojil, izvajalce javnih naročil pa pozivajo k preprečevanju dumpinga, kar pomeni ponujanju cen, nižjih od proizvodnih stroškov. Prav dumpinške cene so gradbeno panogo pripeljale do velike nelikvidnosti, posledica tega pa so tudi negativni rezultati finančnega sektorja kar vse skupaj dodano negativno vpliva na rast slovenskega bruto domačega proizvoda v prvem letošnjem četrtletju.

Pod drobnogled naj bi prišla predvsem podjetja, ki so zaradi pretiranega nižanja cen osumljena kartelnega dogovarjanja. Sicer pa v današnjih gospodarskih razmerah veliko gradbincev redno uporablja sistem dumpinških cen, saj si za vsako ceno želijo pridobiti posle. Žal pa se vse prepogosto dogaja, da je dumping tudi eden od vzrokov za kasnejši propad podjetij.

Oba napovedana ukrepa reševanja gradbincev sta sicer še v medresorskem usklajevanju. Prav tako pa se že pojavljajo ideje o analizi povečanja stopnje davka na dodano vrednost. Analitiki so prepričani, da zvišanje stopnje DDV sicer kratkoročno res lahko poveča davčni izkupiček, vendar bi na drugi strani še bolj obremenil domačo porabo. Povzročil bi, da bi prebivalstvo svojo porabo okrepilo v času tik pred dvigom DDV, nato pa bi jo zavrlo, kot se je v preteklosti že dogajalo. Dobro pa bi na domačo porabo učinkovala davčna razbremenitev dohodkov iz dela – zlasti če bi razbremenitev neposredno razbremenila plače.

Kakorkoli že, stanje gospodarstva je skoraj v vseh pogledih na izredno nizki ravni. Mogoče je vredno omeniti le domačo industrijo, ki zaradi izvoznega povpraševanja zvišuje dodano vrednost in prispeva k bruto domačemu proizvodu kar 1,6 odstotka. Na drugi strani pa ta pridelani prispevek izničuje prav gradbeništvo. Ne samo, da gradbeništvo še vedno upada, pač pa se je po podatkih analitikov njegovo upadanje se je celo pospešilo. Dodana vrednost v gradbeništvu se znižuje s pospešeno hitrostjo, s tem pa zmanjšuje bruto domači proizvod za kar 1,2 odstotne točke.

Sicer pa je bila gospodarska rast v prvem trimesečju letos dvoodstotna, a se po napovedih strokovnjakov ne bo dvignila dokler ne okreva domača poraba. Rast bruto domačega proizvoda se je upočasnila za desetino točke, na dva odstotka na medletni ravni. Glavna zasluga za sicer minimalno gospodarsko rast gre prav izvozu, vendar jo naložbe in domača poraba še vedno zavirajo. Poleg slabega stanja na področju naložb in domače porabe se soočamo še s vse večjo brezposelnostjo in pa rastjo inflacije, ki je samo v maju v primerjavi z lanskim majem kar dvakrat višja.

Davčna obremenitev dela, rast inflacije in brezposelnosti ter porazno stanje v gradbeništvu je le nekaj vzrokov, ki kažejo na to, da se domača poraba še lep čas ne bo dvignila. Posledično torej ni pričakovati niti višje gospodarske rasti. Da bil krog še bolj začaran, vlada razmišlja o dvigu davka na dodano vrednost, dodatnem zadolževanju in s tem dodatnemu povečevanju javnega dolga. Mogoče pa to počne s skritim namenom oz. upanjem, da bo nekoč tudi za nas Evropska unija radodarno odprla evropsko finančno denarnico, kot jo je recimo za Grčijo.