Benedikt XVI.: Molitev je boj z Bogom, v katerem zmaga tisti, ki se prepusti njegovi Ljubezni
Papež in Sveti sedež | Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je pri današnji splošni avdienci o krščanski molitvi razlagal pripoved o Jakobovem boju z Bogom pri Jabóku v zgornjem porečju Jordana.
Do tega skrivnostnega srečanja je prišlo ponoči, ko je bil Jakob sam in neoborožen. Identiteta njegovega napadalca in zmagovalca v boju sprva ni jasna. Jakob je ranjen in mora razodeti svoje ime nasprotniku, kar naj bi pomenilo, da je poražen. Vendar pa ob tem dobi novo ime – Izrael – in blagoslov. Jakob ob svitu spozna, da je njegov nasprotnik Bog.
Besedilo v Svetem pismu govori o dolgi noči iskanja Boga, boju, da bi spoznali ime in videli obličje. Gre za noč molitve, ki vztrajno prosi Boga za blagoslov in novo ime, novo resničnost, ki je sad spreobrnjenja in odpuščanja.
Jakobova noč ob Jaboku je tako za vernika postala oporna točka za razumevanje odnosa z Bogom, ki v molitvi najde svoj najplemenitejši izraz.
„Molitev zahteva zaupanje, bližino, skoraj simboličen boj z golimi rokami, in sicer ne z Bogom, ki bi bil nasprotnik in sovražnik, ampak z Gospodom, ki blagoslavlja in ostaja skrivnosten, domala nedosegljiv,“ je pojasnil papež. Zato avtor besedila uporablja simbol boja, ki predpostavlja duhovno moč, vztrajnost, nepopustljivost pri doseganju zaželenega. In če je predmet želja odnos z Bogom, njegov blagoslov in ljubezen, potem bo boj dosegel vrhunec v darovanju samega sebe Bogu, v priznanju lastne šibkosti, ki zmaga ravno takrat, kadar se izroči v roke usmiljenega Boga.
„Vse naše življenje je kot ta dolga noč boja in molitve, ki jo kaže preživeti v želji in iskanju Božjega blagoslova, ki ga ni mogoče izsiliti ali pridobiti z lastnimi močmi, ampak ga je treba s ponižnostjo sprejeti od njega kot zastonjski dar, ki končno omogoči, da spoznamo Gospodovo obličje. Ko se to uresniči, se spremeni vsa naša stvarnost, prejmemo novo ime in blagoslov od Boga,“ je še dejal Benedikt XVI.
