Huda jama - Skrito za enajstimi pregradami
Slovenija
Marca je minilo dve leti od odkritja grobišča v Rovu sv. Barbare v Hudi jami. Ob drugi obletnici je direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič dejala, da je odkritje grobišča tudi vprašanje genocida komunistov nad drugače mislečimi, med katerimi so po njenih besedah tudi starejše osebe, ženske in otroci. Ob tem je poudarila specifičnost slovenskega prostora, v katerem se po njenem pojavljata čudna neobčutljivost in sprevrženost, "kjer se opravičuje storilce, in ne žrtve".
Huda Jama - Skrito za enajstimi pregradami je naslov nove knjige, ki so jo bodo izdali pri Založbi Družina. „31. maja 1945 sta iz Podgorja in Pliberka na avstrijskem Koroškem odpeljala zadnja transporta slovenskih domobrancev, ki so jih angleške oblasti pri tem internirale in nato izročile novi Jugoslovanski oblasti. Natanko po 66. letih bo o usodi dela te skupine, ki jo je žalostni konec doletel v rudniškem jarku v Hudi jami, spregovorila knjiga Huda jama - Skrito za enajstimi pregradami,“ je za Radio Ognjišče povedala Manica Ferenc iz založbe Družina in dodala, da so prispevke za knjigo napisali dr. Mitja Ferenc, Pavel Jamnik in Mehmedalija Alić.
„Verjetno se nikoli v zgodovini, razen v dobi nacizma in pa komunizma, tudi slovenskega komunizma, takšne strahote niso nikoli dogajale. Teh enajst pregrad na nek način simbolizira neomajne poskuse, kako bi prevarali zavest in vest v človeku, kaj je prav in kaj ni,“ pa je povedal zgodovinar in novinar Jože Možina, ki bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma drevi vodil okroglo mizo ob izidu knjige. Predvajali bodo tudi video projekcijo dokumentarnega filma.
To je druga knjiga o prikritih grobiščih, ki jo izdaja založba Družina, prva je bila Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v mandatu 2005 – 2008. Avtorji so si zadali nalogo, da slovenski javnosti podrobneje predstavijo raziskovanje grobišča Barbarin rov v Hudi Jami. V času večmesečnih raziskav ko, so padale pregrade za pregrado, javnosti o tem niso obveščali. Tudi sami več mesecev namreč niso mogli z gotovostjo vedeti, ali bo preiskava potrdila obstoj grobišča in bodo našli posmrtne ostanke številnih žrtev o katerih se je širil ljudski glas, ali ne. Izkušenj iz tovrstnih grobišč ni bilo najti nikjer v svetovni literaturi.
