Obletnica smrti Lamberta Ehrlicha

Slovenija | 26.05.2011, 18:32

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so se opoldne spomnili nekdanjega dekana in profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, ki je bil ubit na današnji dan leta 1942 na Streliški ulici v Ljubljani. Na komemoraciji je o njem spregovoril profesor Janez Juhant. Na Teološki fakulteti so že ob 60. obletnici Ehrlichove smrti postavili njegov doprsni kip, delo Draga Tršarja, zdaj pa se ga vsako leto spomnijo s krajšo slovesnostjo.

Lambert Ehrich je bil doma iz Žebnic pod Svetimi Višarjami. Doma je bil iz Žabnic pod Sv. Višárjami. Študiral je v Innsbrucku, Rimu, Parizu in Oxfordu. Po prvi svetovni vojni se je kot izvedenec udeležil mirovne konference v Parizu. Po službovanju v Beljaku in Celovcu prišel leta 1922 v Ljubljano za profesorja osnovnega bogoslovja in primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti. Že leta 1922 je v angleščini izšla njegova knjiga o avstralskih domorodcih. Napisal pa je tudi več teoloških knjig, med njimi delo Katoliška Cerkev. Kot duhovni voditelj Stražarjev je organiziral Višárska srečanja. Ko je Andrej Vovko pred leti spregovoril o njem predavanje začel z besedami: "Naravnost gigantska naloga je podati osnovne življenje črte in pomen dela prof. dr. Lamberta Ehricha, zglednega duhovnika, velikega in gorečega vernika, podpornika ubogih in misijonov, vzgojitelja in voditelja akademske mladine, vizionarja, ki je po eni strani predvidel samostojno Slovenijo in evropsko združevanje, po drugi pa vso zločinskost komunizma - zaradi slednjega tudi mučenca; bil je človek resnično gigant."

Zaradi protikomunističnih nastopov in prizadevanj za ustanovitev slovenske vlade po kapitulaciji Jugoslavije ga je partija obsodila na smrt. Za njeno izvršitev je poskrbel Franc Stadler - Pepi na 26. maja 1942, ko se je s študentom Viktorjem Rojcem vračal od jutranje maše. Oba sta obležala v krvi. Prištevamo ju med slovenske pričevalce za vero. Morilec je bil po vojni razglašen za „narodnega heroja“ in je do leta 2000 užival visoko pokojnino ter druge privilegije, ki so jih likvidatorji ohranili tudi v demokratični Sloveniji.