Igor Omerza
Omerza: Arhivi Udbe morajo biti odprti zato, da se kaj takega ne bi ponovilo
Slovenija | 26.05.2011, 10:36
„Ko sem napisal Kocbeka, sem pokazal, koliko dokumentov je vendarle ostalo v arhivu in so se ustrašili, ker sem zelo natančno pokazal anatomijo, kako so delovali proti Kocbeku, proti človeku, ki so ga najbolj spremljali,“ je pred referendumom o arhivih v pogovoru za Radio Ognjišče dejal publicist Igor Omerza.
Na vprašanje, zakaj je raziskovanje arhivov pomembno, je publicist Igor Omerza, ki je pred časom zaprosil za dostop do dokumentov Tajne politične policije, a mu Arhiv RS do danes tega ni dovolil, dejal, da „ni dovolj reči, da je bil propadli režim slab. Treba je anatomizirati ta režim, pokazati vse tiste nianse, anatomijo delovanja, zato je potrebno, da so arhivi odprti. Ta del arhivov, torej arhiv Tajne politične policije, ki je bil po sedaj veljavnem zakonu odprt, bi po tej noveli en del zaprli.“ Omerza je kritičen tudi do tega, da kljub veljavni zakonodaji ni mogel videti dela arhivov, ki so odprti. „Arhivi Udbe morajo biti odprti zato, da to raziskujemo do konca in da se kaj takega ne bi ponovilo. Ob tem pa moram povedati, da je bila tako večina arhivov Udbe uničenih in še tisto malo, kaj je ostalo, se skuša s to novelo zapreti.“
Arhivi so odprti in vsi imajo še danes pravico do vpogleda vanje
Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je primer publicista Omerze, ki mu je bil mimo zakonodaje onemogočen vpogled v arhive, primerjal s pisanjem glob ob nepripetem varnostnem pasu. „Na prvem križišču nekoga od nas ustavi policist, ki ti reče: Nisi pripet in to je 100 evrov kazni, ampak jaz sem se odločil, da bo za tebe 500 evrov kazni. Potem pa pride predsednik vlade in reče: Ja, bomo zakon spremenili zato, da bo ta in ta plačal 500 evrov kazni. Tako se v pravni državi ne dela. Arhivi so odprti in tako gospod Omerza kot vsi ostali imajo ves čas, tudi še danes, pravico do vpogleda v ta arhiv in ta pavica je njemu povsem nezakonito odvzeta,“ je poudaril Gorenak.
To je novela proti proučevanju delovanja Tajne politične policije v Sloveniji
„Meni osebno so preprečili dostop. Proti meni osebno so spisali zakon in sedaj je referendum, ki ga je povzročil ta zakon ne pa tisti, ki so referendum predlagali. Ko sem napisal Kocbeka, sem pokazal, koliko dokumentov je vendarle ostalo v arhivu in so se ustrašili, ker sem zelo natančno pokazal anatomijo, kako so delovali proti Kocbeku, proti človeku, ki so ga najbolj spremljali. Seveda so pa potem še drugi: institucija Cerkve, zamejstvo, itd.,“ je dejal Omerza in dodal: „V Nemčiji sedaj sodijo Udbovcem za uboje, ki so jih delali pred tridesetimi leti. V Nemčiji se razkrivajo sodelavci, ko se ime objavi, zapusti javno funkcijo, kar je moralno in etično pravilno. Pri nas pa s to novelo zakona tiščimo glavo v pesek. To je novela proti proučevanju delovanja Tajne politične policije v Sloveniji.“
Ko je 17. maja 1990 prišla nova oblast, je bil večji del tega arhiva počiščen
„Cilj zakona iz leta 2006 je, da se nezakonito delovanje nekdanje politične policije razriva in razkrinkava. Želja te vlade je, da se te stvari zaščitijo, ker bodo očitno nekateri ob določenih razkritih dokumentih zardevali in se počutili neprijetno, predvsem pa bo to lahko njihovo politično pot postavilo pod vprašaj,“ pa je poudaril Matej Tonin, ki je podobnega mnenja kot Omerza, da bi bilo potrebno najti odgovorne za uničenje arhivov. „Ko je 17. maja 1990 prišla nova oblast, je bil večji del tega arhiva počiščen. Danes bi bilo potrebno najti tiste, ki so za to odgovarjali,“ je dejal Tonin, Omerza pa odgovoril: „30. aprila 1990, to je že po demokratičnih volitvah je bilo največje uničevanje, podpisal ga je Ivan Eržen, predstojnik pa je bil Tomaž Ertl. Pa vemo, kje so tisti, ki bi jih bilo potrebno pozvati na odgovornost!“
Zakaj referendum?
Poslanke in poslanci so februarja letos potrdili novelo zakona o arhivih, o njej pa bomo na predlog strank SDS in SNS 5. junija odločali na referendumu. Glavne rešitve novele se nanašajo na ureditev prenosa digitalnih sistemov in notranjih pravil ter na področje dostopnosti arhivskih gradiv.
Interpretacije vplivov novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih na dostopnost arhivskih gradiv so različne. SDS in SNS sta referendum predlagali zlasti zaradi spremenjenega režima dostopnosti do dokumentov, nastalih pred slovensko osamosvojitvijo in so vezani na družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev, pravosodne organe in obveščevalno-varnostne službe v bivšem režimu. Vlada trdi, da novela zgolj zakonsko ureja že prej veljavne določbe, nasprotniki novele pa so prepričani, da se arhivi zapirajo.
