Pekrski dogodki: začetek vojne za samostojno Slovenijo
Slovenija | 23.05.2011, 13:24
23. maja, pred dvajsetimi leti se je zgodilo prvo konkretno dejanje v vojni za samostojno Slovenijo. Pri takratnem učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah je namreč prišlo do prvih napetosti med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado. Ta je skušala ustaviti slovensko osamosvojitev, med drugim tudi z zahtevo po zaprtju omenjenega 710. učnega centra.
Prvi konflikt med TO in JLA
Slovenska oblast zahtevam JLA ni ugodila, zato je ta 23. maja povečala svojo dejavnost v Sloveniji. V Pekre so poslali tudi izvidnike. Teritorialna obramba je zajela dva izmed njih, a jih kmalu tudi izpustila. Učni center so obkolile posebne enote JLA s šestimi oklepniki, kasneje pa so prišle tudi okrepitve. Zahtevali so tudi izročitev, ne samo zajetih pripadnikov JLA, ampak vseh nabornikov. Načelnik Poveljniško štabne šole SV Tomaž Kladnik se takole ocenjuje pomen in se hkrati spominja pekrskih dogodkov: „Po eni strani je bilo to eno veliko vznemirjenje, da se dogaja nekaj novega, po drugi strani pa velika odgovornost, saj je že takrat, ko so naborniki prihajali v Pekre vojska neprenehoma nadzorovala učni center. To je bil prvi oboroženi konflikt z JLA. Odkrivajo nam, da je JLA vedno želela težnje Slovenije, da razglasi neodvisnost, preprečiti s silo. Pekrski dogodki so tisti, ki nam to jasno pokažejo.“ Eden izmed prvih nabornikov v Pekrah Franc Breznik pa dodaja: „Kot 20 letni fant sem kako leto načrtno bojkotiral vstop v takratno JLA. Danes po dvajsetih letih, ko zgodovina piše in nas primerja z OF, ki naj bi bila nekakšen začetek slovenske pomladi, moram povedati, da je to zelo zmotno razmišljanje. Če ugotavljamo, da smo takrat, ne na pobudo kominterne, ampak na pobudo domoljubnih Slovencev in ljudi, ki so stopili iz povprečja, začeli z osamosvojitvenimi procesi, da je slovenska vojna bila čista. V to vojno smo vstopili brez zaveznikov, v tej vojni nismo izgubili niti centimetra slovenske zemlje. Po vojni se nismo maščevali nikomur, ki je tem procesom nasprotoval, kakor je to storila OF. Primerjave z OF so neprimerne.“
Zastraševanje s strani JLA ni uspelo
Po poskusih zastraševanja, ki pa ni uspelo, so se na ulice podali tudi Mariborčani in tako blokirali vojašnico. Dan kasneje so se začela pogajanja med JLA ter poveljnikom pokrajinskega štaba TO Vladimirjem Miloševićem. Skupina vojakov JLA je pri tem Miloševića in njegovega spremljevalca Ozmeca ugrabila. Naše oblasti so v odgovor večini vojašnic izklopile elektriko in telefone. Velja omeniti, da so proti akcijam slovenske oblasti nastopili predstavniki stranke LDS s takratnim predsednikom stranke Jožefom Školjčem na čelu. Prepričani so bili, da je Slovenija z odprtjem učnih centrov izzivala JLA. Breznik takole komentira ravnanje nasprotnikov akcije: „Upam, da se bo zgodovina v tem času napisala na novo. Nenavadno je, da poraženci pišejo zgodovino nad zmagovalci po osamosvojitveni vojni. To je specifika v svetovnem merilu.“
Prva žrtev in prisega prvih slovenskih vojakov
Položaj v Mariboru se je nato začel umirjati, a je JLA ponovno poskušala priti iz vojašnic. Ljudje so se temu uprli. Upor je zahteval tudi prvo smrtno žrtev za samostojno Slovenijo. Oklepnik JLA je namreč do smrti povozil Josefa Šimčika. 2. Junija 1991 je, ne glede na grožnje JLA, na Igu in v Pekrah prisegla prva generacija slovenskih vojakov, ki je junaško obranila Slovensko državo pred okupatorjem.
