Poslanska in županska funkcija odslej nezdružljivi

Slovenija | 18.05.2011, 06:05

Poslankam in poslancem je vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Za novelo zakona o poslancih je namreč glasovalo 48, proti pa 36 poslancev. Od prihodnjih parlamentarnih volitev dalje tako sedenje na poslanskem in županskem stolčku hkrati ne bo več mogoče.

Državnemu zboru je nezdružljivost poslanske funkcije z župansko oziroma podžupansko uspelo uzakoniti v sedmem poskusu. Tokrat je predlog dobil zadostno podporo, saj je zanj glasovalo 48, proti pa 36 poslancev.

Za zakon je glasovala večina poslancev SD, Zares, LDS, SNS, DeSUS, nepovezani poslanci ter poslanca narodnih skupnosti, proti pa poslanci SDS in SLS ter tudi nekaj poslancev iz vrst koalicije in DeSUS.

Med poslanci, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo, so predlog podprli Bojan Kontič (SD) ter Borut Sajovic in Milan Jerič (oba LDS). Nasprotovali pa so mu nekateri poslanci - župani iz vrst koalicije: Renata Brunskole, Alan Bukovnik, Matjaž Han ter Tomaž Tom Mencinger (vsi iz SD). Nezdružljivosti je nasprotoval tudi Matjaž Zanoškar (DeSUS) ter vsi navzoči poslanci SDS in SLS, med njimi tisti, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo.

Iz vrst SDS sicer župansko funkcijo poleg poslanske opravljajo Milan Čadež, Danijel Krivec, Zvonko Lah, Darko Menih in Peter Verlič, iz vrst poslancev SLS pa Franc Pukšič, Franc Bogovič in Janez Ribič.

Nezdružljivost bo začela veljati ob državnozborskih volitvah prihodnje leto. Takrat bodo lahko za mesto poslanca kandidirali tudi župani, ki pa bi se morali v primeru izvolitve odločiti za eno od funkcij. Nezdružljivost bo veljala tudi za podžupansko funkcijo.

Pobud v smeri uvedbe prepovedi hkratnega opravljanja poslanske in županske funkcije je bilo v preteklosti že precej, a za takšno spremembo v parlamentu ni bilo nikdar zadostne podpore. Čeprav je večina parlamentarcev soglašala, da sedanja ureditev ni ustrezna, pa se jim ni uspelo dogovoriti za uvedbo nezdružljivosti. Temu so botrovali različni razlogi, predvsem interesi političnih strank in tudi vpliv županskega lobija.

Zadnji poskus v smeri uvedbe nezdružljivosti sega v leto 2009, ko je vlada pripravila predlog zakona o integriteti, ki je sprva predvideval uvedbo nezdružljivosti, a so se pozneje v koaliciji dogovorili, da bodo to področje uredili v zakonu o poslancih.

Tako so vodje koalicijskih poslanskih skupin tedaj predlagali novelo zakona o poslancih, ki je predvidevala uvedbo nezdružljivosti z naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Mnenja o predlagani novosti so bila v državnem zboru deljena tudi znotraj posameznih poslanskih skupin, na koncu pa se je večina izrekla proti uzakonitvi nezdružljivosti. Med njimi je bila tudi večina poslancev, ki hkrati opravljajo župansko funkcijo, tako iz vrst koalicije kot opozicije.

Tokratni predlog je podpisalo 44 poslancev, prvopodpisani pod predlog pa je bil Franci Kek.