Začenja se kampanja pred referendumskim trojčkom
Slovenija | 06.05.2011, 08:46
Pokojninsko reformo, zakon o preprečevanju dela na črno ter o zakon o arhivih čez mesec dni, 5. junija čaka referendumski preizkus. O reformi bomo volivci odločali na predlog več kot 40.000 državljanov, o še dveh zakonih pa na predlog opozicije.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je DZ sprejel 14. decembra lani s podporo opozicijske SLS in ob nasprotovanju DeSUS, kot pogoj za polno starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine možno upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj. Vendar bodo morali moški imeti v tem primeru 43 let pokojninske dobe, ženske pa 41.
Pokojninski reformi so sindikati nasprotovali vseskozi in že od predstavitve njenih izhodišč jeseni 2009 omenjali tudi možnost referenduma, če vlada ne bo upoštevala njihovih opozoril o nesprejemljivosti podaljševanja delovne aktivnosti oz. zviševanja starostne meje za polno starostno pokojnino.
Zatikalo se je pri pogajanjih, veliko nezadovoljstva je bilo s potekom socialnega dialoga, pripravo in sprejemanje reforme so spremljali različni protesti, poleg sindikatov so bili nezadovoljni tudi v delu delodajalske strani in v koalicijski DeSUS, državni svet je na reformo izglasoval veto, o morebitnih protiustavnih posledicah referenduma pa je moralo presojati ustavno sodišče.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma vložila decembra lani, ustavni sodniki pa so 10. marca soglasno odločili, da ne bodo preprečili referenduma.
Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki ga je DZ sprejel 29. marca, sta zahtevali SDS in SNS. Zakonu očitata zlasti omejevanje sosedske pomoči. Te sicer v skladu z zakonom ne morejo ponujati obrtniki in podjetja oz. tisti, ki isto dejavnost opravljajo na trgu.
Vlada medtem verjame, da bo z zakonom zatrla nelojalno konkurenco podjetništvu in zavarovala socialno državo. Glavne spremembe v zakonu se zato nanašajo na strožji in bolj učinkovit nadzor nad delom na črno. Zakon tako med nadzorne organe vključuje carinsko upravo, širi pristojnosti nadzornih organov, dopolnjuje sankcijo in zvišuje globe.
Inšpektor bo lahko med drugim odvzel premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno, delodajalec, ki bo zaloten, da nekoga zaposluje na črno, pa bo oškodovancu dolžan priskrbeti odločbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Za tri mesece za nazaj bo prisiljen poravnati še vse njegove prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Na predlog poslancev SDS in SNS bo 5. junija potekal tudi referendum o predlogu novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Omenjene poslance je zmotilo zlasti to, da zakonska novela določa tudi zadržanje določenega arhivskega gradiva. Sama novela sicer predvideva tudi poseg področje prenosa digitalnih sistemov in notranjih pravil.
Vlada medtem vztraja, da bi lahko predčasno razkritje določenih podatkov obveščevalno-varnostnih služb, občutljivih zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti, lahko ogrozilo interese države. Hkrati bi izpostavilo kazenskemu pregonu posameznike, ki so v interesu države denimo sodelovali pri zbiranju obveščevalnih podatkov v tujini.
Tudi o tem predlogu referenduma oz. o protiustavnih posledicah morebitne neuveljavitve novele je na predlog državnega zbora presojalo ustavno sodišče, ki pa je referendum dovolilo. DZ namreč protiustavnih posledic ni obrazložil, temveč jih je zatrjeval zgolj abstraktno, zato ustavno sodišče tudi ni moglo ugotoviti, ali bi protiustavne posledice sploh lahko nastale.
