Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Aleš KarbaAleš Karba
Petra StoparPetra Stopar

Smrt Osame politične točke Obame

Slovenija | 04.05.2011, 16:02

O smrti enega največjih terorističnih voditeljev Osame bin Ladna in njenem vplivu na delovanje terorističnih skupin, ameriško predvolilno kampanjo ter ameriško zunanjo politiko smo se pogovarjali s profesorjem na Fakulteti za družbene vede Bogomilom Ferfilo.

Po tem ko je novica o smrti Osame bin Ladna obkrožila svet, so se pojavila ugibanja o tem, če je eden izmed nekdanjih vodilnih terorističnih voditeljev dejansko mrtev. Profesor Ferfila je o tem skoraj prepričan, saj pravi, da je predvolilna kampanja v Ameriki leto dni pred volitvami v polnem teku in to je tudi del Obamove kampanje. Prav tako pa je to Obami dvignilo podporo, zato si ne more privoščiti, da bi se bin Laden pokazal na televiziji. Prav tako pa so po besedah Ferfile američani ta dogodek pričakovali, saj naj bi bil to eden izmed konkretnejših odgovorov na prvi napad na Ameriko 11. septembra 2001. Zato je bilo veselje Američanov pričakovano.

Prav tako pa so se v teh dneh začela pojavljati tudi vprašanja o objavi fotografij mrtvega bin Ladna. Ferfila pravi, da so Američani glede objav takšnih fotografij po dogajanju v Vietnamu zelo previdni: „Ravno tisto neomejeno novinarsko poročanje iz Vietnama je povzročilo demonstracije in poraz v tej vojni. Tako da od takrat naprej glede slikovnega materiala velja absolutna cenzura, kakšnih takšnih večjih posnetkov ni pričakovati. Seveda se tu Američani bojijo tudi radikalizacije islamskih gibanj po svetu. Zelo vprašljiv je zlasti ta celotni spekter Severne Afrike in Bližnjega vzhoda.“

Dobro premišljen pa naj bi bil tudi pokop tega terorističnega voditelja, saj so Američani želeli preprečiti, da bi njegov grob postal točka, ki bi jo častili islamski skrajneži. Ferfila je razložil, da so Američani s tem želeli ustvariti podoben učinek kot Rusi pri Hitlerju. „Spomnim se, ko sem šel skozi to zgodbo. Kako so ga Rusi skrivali, večkrat prekopali, večkrat zažgali in na koncu so ga tudi raztrosili po rekah. To je bila lekcija verjetno tudi za Američane.“

Osama bin Laden pa se je kar nekaj časa uspešno skrival. Svet je bil nad njegovim zatočiščem presenečen, saj si je večina ljudi predstavljala, da biva nekje v pustinji, ne pa v elitni soseski v Abotabadu. Ferfila pravi, da naj bi bila zadeva podobna tisti na Hrvaškem in v Srbiji. Kot je razložil, je Osama za njih domovinski junak, za tujce pa terorist oziroma kriminalc. In prav zato za njegovo skirivanje najverjetneje ni bilo težko najti vojaške in tudi politične strukture, ki mu je bila pripravljena pomagati. Po drugi strani pa se tudi tam nihče ne upa zameriti vplivnim skrajnim političnim strankam.

Vsem pa se pojavlja predvsem vprašanje, kaj bo sedaj z Al Kaido in drugimi terorističnimi organizacijami. Bo njihovo delovanje intenzivnejše ali se bo umirilo? Ferfila pri tem opozarja predvsem na reflektivne napade: „Jaz bi rekel, da na kratek rok je neka logika, da bodo poskušali prikazati, lahko tudi iz obupa, da so še vedno tu, da so še vedno močni. Torej bodo verjetno poskusili kakšne akcije na hitro izpeljati. Dejstvo je, da je teh terorističnih organizacij cela vrsta. Al Kaida je zgolj ena od njih. Rekel bi, da je izredno vprašljivo predvsem to, kam se bodo zapeljale te takoimenovane demokratične revolucije v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Če poznamo zgodovino, je potrebno izpostaviti, da je na tem prostoru vsakih nekaj desetletij ali pa pol stoletja prišlo do nekega reformnega islamskega vala, ki je pometel z režimi na teh območjih in nastavil neke čiste islamske režime. Tako da če se bo sedaj to zgodilo, je seveda strašljivo, ne samo za ZDA, ampak tudi za Evropo.“

Slovenija, Politika
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...