V razvitem svetu vse več astmatikov
Slovenija
Prvi torek v maju obeležujemo svetovni dan astme, kronične bolezni dihal, ki jo najpogosteje povzročijo alergeni. Za to nenalezljivo boleznijo v Sloveniji boleha od pet do deset odstotkov prebivalcev. Pogostost pojava astme se zlasti v razvitejših delih sveta, kjer je tudi več alergijskih bolezni, veča, a je bolezen je mogoče večinoma uspešno ozdraviti.
Vzroka za astmo ne poznamo povsem. Je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Najpogosteje jo povzročijo alergeni iz okolja, kot so pršica, plesni, prah, izločki živali, cigaretni dim in nekatera zdravila, če jih telo prepozna kot tujke. Sprožijo jo lahko tudi nealergični sprožilci, denimo telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe. „Teorije o tem, kdo bo dobil astmo in kdo ne, so zelo različne. Genetika astme je sicer zelo preučevano področje, vendar je zelo kompleksno. Zato zaenkrat še ni mogoče reči; če imajo starši nek gen, potem bo zagotovo verjetnost, da bo imel otrok astmo. Polovica otrok, ki imajo astmo, ima starše, ki nimajo povsem nobenih težav. Tako da je genetika del te zgodbe, vendar so zelo pomembni tudi drugi dejavniki,“ je povedal vodja službe za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana Uroš Krivec.
S telesnimi aktivnostmi do uspešnega obvladovanja astme
Glavna težava astmatikov je težko dihanje, piskanje v pljučih, izkašljevanje, dušenje in tiščanje v prsih. Ker ima 75 odstotkov astmatikov težave pri telesnem naporu, Društvo Astma in šport osvešča, kako se morajo pravilno lotevati aktivnega načina življenja. Pripravili so posebne delavnice za pravilno dihanje oz. t. i. dihalnice. „Tu gre za učenje pravilnega dihanja in jogijske vaje, pri čemer je treba vključevati trebušno prepono. Zraven spada še zdrava prehrana, pomen dihanja skozi nos in usta, pomen nosne higiene, redno gibanje, ne pretiravanje s spanjem. Znano je namreč, da med poležavanjem spet prihaja do hiper ventilacije.“ Predsednik društva dr. Milan Hosta je ob letošnjem dnevu astme poudaril, da lahko bolezen učinkovito zdravimo z rednim zdravljenjem z zdravili ter hkratnim aktivnim načinom življenja. Tako je po njegovih besedah pomembno, da se astmatiki naučijo pravilnega dihanja, ki je še posebej pomembno med poslabšanjem astme. Z aktivnim pristopom k nadzorovanju astme lahko bolniki namreč dosežejo daljša obdobja brez simptomov ali hujših poslabšanj bolezni, meni Hosta.
Prav tako bo že četrto leto zapored Lekov kolesarski maraton Za boljši dih, potekal bo med 3. in 6. majem. Kolesarji bodo v štirih dneh prevozili okoli 420 kilometrov, in sicer med Ljubljano, Kranjsko Goro, Novo Gorico in Postojno, končna postaja je Rakitna, pridružil pa se jim bo tudi slovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh, ki je tudi sam astmatik.
Število astmatikov vse večje
Pogostost pojava astme med ljudmi se po ugotovitvah bolnišnice za pljučne bolezni in alergijo Golnik veča, zlasti v razvitejših delih sveta, kjer je tudi več alergijskih bolezni. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, zmanjšuje kakovost življenja bolnika ali ga celo nevarno ogroža, opozarjajo v bolnišnici. Poudarjajo pa, da je astmo mogoče večinoma zelo uspešno zdraviti.
Astmo bistveno težje obvladujejo tisti bolniki, ki kadijo, bolniki s prekomerno telesno težo, z boleznimi ščitnice, sladkorno boleznijo ali s popuščanjem srca.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 300 milijonov ljudi, ki bolehajo za astmo, od tega je kar 48 odstotkov mladostnikov. Tudi v Sloveniji je vse več astmatikov, od tega 14 odstotkov otrok in mladostnikov.
