Kršinar: Mi nimamo Frankfurter Allgemeine Zeitunga
Slovenija
Obeležujemo svetovni dan svobode medijev. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 1993. To je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev ter njihovo vlogo na razvoj demokracije.
Med drugim se bodo svetovnega dne spomnili v Alžiriji, kjer je napovedana stavka tamkajšnjih novinarjev. Po ocenah ameriške nevladne organizacije Freedom House je svoboda medijev po svetu lani že peto leto zapored nazadovala. Slovenija je tudi lani sodila v skupino svobodnih držav. Tudi letos ostaja med njimi. O svobodi medijev pri nas smo se pogovarjali s predsednikom Združenja novinarjev in publicistov Igorjem Kršinarjem.
Problemi z mediji ostajajo
Kršinar je za naš radio povedal, da v letošnjem letu še ni bilo toliko medijskih pritiskov, kot lani, pri čemer je še posebej izpostavil poročanje novinarjev o aferi bulmastifi. "To pa ne pomeni, da problemov z mediji ni. Sprejema se medijski zakon, ki ga naše združenje ne podpira. Prodajajo se časopisi, kjer je čutiti precej nasprotovanj novinarjev, čeprav je po drugi strani potrebno vedeti, da se Večer in Delo prodajata preko javnih razpisov. Prej pa jih je lastninil Boško Šrot preko svojih vplivnih podjetij in poštnih nabiralnikov."
Ni možnosti medijske izbire
Največji problem v Sloveniji se mu zdi, da ni možnosti medijske izbire. „Mi nimamo Frankfurter Allgemeine Zeitunga,“ pravi Kršinar in dodaja. "Kadar se novinarji znajdemo, da delamo za neko medijsko hišo, pa potem pride do spremembe uredniške politike, nimamo te možnosti, da bi izbrali časopis v skladu s svojim nazorom, do katerega imamo novinarji prav tako pravico, kot kateri koli drugi državljan." Ob tem opozarja, da je večina slovenskih časopisov idejno bližja levosredinskim strankam in ni naklonjena desnosredinskim. Kršinar še ugotavlja, da nevtralnih medijev ni.
