P. Lombardi o tragediji blizu Lampeduse

Cerkev po svetu | 10.04.2011, 09:10 Marta Jerebič

P. Federico Lombardi je v tokratnem uvodniku tedenske oddaje vatikanske televizije Octava Dies razmišljal o tragediji na morju blizu italijanskega otoka Lampedusa. V nesreči, ki se je zgodila pred nekaj dnevi, se je potopil čoln s približno 300 libijskimi begunci.

»Neskončna tragedija brodoloma, v katerem je bilo udeleženih veliko število potnikov in beguncev iz Afrike v Evropo, je upravičeno vzbudila prostrano in globoko vznemirjenost. V zadnjih mesecih je v Sredozemskem morju zagotovo izginilo na stotine neznancev, v zadnjih letih pa celo na tisoče. V spomin se vrača tudi nekaj deset tisoč tako imenovanih 'boat people', ljudi, ki so na čolnih bežali iz Vietnama in so izgubili življenje na morju v prvih mesecih leta 1979. Zbežali so pred lakoto, nečloveško revščino, zatiranjem, nasiljem, vojno ... S tveganjem, da bodo med morskimi valovi umrli, ne da bi za seboj pustili kakšno sled in niti ne spomina na lastno ime.

V teh dneh se je pogosto govorilo o bolečini, 'ki nima imena'. Sočutje nas zavezuje, da tako kot pred drugimi neizrekljivimi človeškimi tragedijami ne pozabimo. Da se v solidarnosti z revnimi na svetu spominjamo zgodbe, ki je tudi naša. To je povsem razumelo judovsko ljudstvo, ki je postavilo spomenik 'Yad Vashem', spomenik imen.

Benedikt XVI. je prav tam izrekel molitev, ki se nam vrača v spomin te dni, ko smo se soočili s smrtjo tolikih nedolžnih in nepoznanih žrtev: 'Izgubili so življenje, nikoli pa ne bodo izgubili svojih imen. Ta so trajno vpisana v srcih njihovih najdražjih, njihovih preživelih tovarišev in vseh tistih, ki so trdno odločeni nikoli več dopustiti, da bi podobne grozote še kdaj onečastile človeštvo. Njihova imena so posebno in predvsem neizbrisno vtisnjena v spominu Vsemogočnega Boga.'

'Da bi njihovo trpljenje ne bilo nikoli zanikano, zmanjšano ali pozabljeno! In da bi vsi ljudje dobre volje ostali čuječi ter iz človeškega srca izkoreninili vsako stvar, ki bi bila sposobna voditi k podobnim tragedijam!' Izkoreniniti nesmiselno sovraštvo, ki je pripeljalo do holokavsta, toda prizadevati si zdaj poleg tega izkoreniniti tudi krivice, ravnodušnost in sebičnost, ki so vse preveč ljudi pripeljale do tega, da so v iskanju bolj človeškega življenja izginili med vodami. Bog se jih spominja, spominjajmo se jih tudi mi.«