Obeležujemo svetovni dan zdravja

Slovenija | 07.04.2011, 12:45 Petra Stopar

Na letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je v ospredju boj proti odpornosti mikroorganizmov na antibiotike. Svetovna zdravstvena organizacija tako opozarja na bakterije, ki so lahko vzrok življenjsko nevarnih okužb, vendar jih antibiotiki ne morejo uničiti, saj so čedalje bolj odporne.

Kot so ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja zapisali na Ministrstvu za zdravje, je problem odpornosti bakterij na antibiotike mogoče zmanjšati ali vsaj omejiti le z bolj racionalno rabo teh zdravil in s preprečevanjem širjenja odpornih mikroorganizmov. To pa je predvsem nujna skrb in zavest vsakega posameznika, da jemlje antibiotike le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše zdravnik.

To je za naš radio povedala tudi specialistka klinične mikrobiologije Jana Kolman. Poudarila je, da se moramo glede uporabe antibiotikov zavedati, „da jih ne jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, kot je gripa, ali pa ko smrkamo, kašljamo, kihamo. Takrat antibiotik gotovo ni učinkovit, ker se dela škoda ali ker nastajajo rezistentni sevi. To je prvo zavedanje, torej prepustiti odločitev za antibiotik zdravniku, in če vam ga ne predpiše, ne mislit, da je tak zdravnik slab."

Vendar ko pride do resnega zdravstvenega poslabšanja, moramo ukrepati takoj, dodaja Kolmanova. „Takrat pa odlašanje ni na mestu, je treba iti k zdravniku in tudi učinkovito antibiotik izbrati, ker ni vsak antibiotik dober za vsako vrsto okužbe. Zelo dobro bi bilo, da bi poiskali povzročitelja in potem na podlagi tega zdravili.“

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Sloveniji zdravniki v osnovnem zdravstvu predpišejo 80 odstotkov antibiotikov, samo lani pa smo za tovrstna zdravila porabili 12 milijonov evrov. Ambulantno predpisovanje se je sicer v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 25 odstotkov, navaja ministrstvo.

Medtem se vsake toliko časa najde kakšna t.i. superbakterija, ki je odporna skoraj na vse poznane antibiotike. Zadnjo takšno so britanski znanstveniki v teh dneh odkrili v vodovodnem sistemu in lužah indijske prestolnice. Ob tem opozarjajo, da bi lahko imela njena odpornost resne posledice za zdravje ljudi, saj se je gen bakterije NDM-1 razširil v 11 novih vrst, med njimi tiste, ki povzročajo kolero in grižo.